Področje prometa in logistike se v Sloveniji dinamično razvija. Na slovenski logistični trg vstopajo nova logistična podjetja, ki povprašujejo po izkušenih kadrih in tudi mlajših na začetku svoje kariere. Novi blagovni tokovi gredo tudi prek koprskega pristanišča in takšni se glede modalnosti odpreme do trgov osrednje Evrope usmerjajo na železniški promet. Tako se tudi v železniškem sektorju neprestano pojavljajo potrebe po novem kadru, ki ima strokovno znanje iz tehnologije prometa in logistike, poleg tega pa dobro pozna tudi tuje jezike. V okviru raziskovalnih aktivnosti na Interreg projektu T4RAIL IT-SI, ki si prizadeva za boljše čezmejne povezave v železniškem prometu, je Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani izpeljala raziskavo med srednješolci in študenti, ki se izobražujejo v smereh prometa, logistike in pomorstva, ter s tem preverila interes bodočega mladega kadra za delo v železniškem sektorju. Več podatkov o projektu je dostopnih na spletni strani www.ita-slo.eu/t4rail-it-si.
Raziskava med dijaki in študenti
Predstojnik Oddelka za tehnologijo prometa doc. dr. Bojan Beškovnik, ki je bil aktivno vključen v raziskavo, je povedal, da slaba četrtina anketirancev (22 %) prejema kadrovske štipendije ali sodeluje v programu pripravništva. Dodatnih 6 % šolajoče se mladine je skušalo pridobiti štipendijo, vendar so bili neuspešni. “Anketiranci so na vprašanje, ali bi želeli prejemati kadrovsko štipendijo železniškega podjetja, pri čemer bi nato morali biti zaposleni pri tem podjetju vsaj tri leta, odgovorili različno. Slaba četrtina šolajoče se anketirane mladine (23 %) meni, da bi z veseljem sprejeli takšno obliko sodelovanja, 11 % anketirancev bi sprejelo štipendijo, v kolikor bi morali pri podjetju delati 1 leto, 24 % pa si ne želi delati v železniškem sektorju. Preostanek anketirancev se ne bi vezal glede dolžine zaposlitve,” razlaga Beškovnik.
Raziskavo so izvedli med 220 anketiranci, med katerimi je bilo dve tretjini dijakov in ena tretjina študentov. Dve tretjini anketirancev je bilo moškega spola in preostala tretjina ženskega. Mnenja so bila pridobljena pri potencialnih kandidatih za zaposlitev v železniškem prometu, ki se lažje oziroma hitreje vključijo v delovni proces.
Motivacijski dejavniki
Beškovnik nadalje pojasnuje, da so preverjali tudi motivacijske dejavnike, ki bi dijake in študente prometnih smeri spodbudili k večji zaposlitvi v železniškem prometu. Največ mnenj je bilo podanih za višjo bruto plačo (13 %), sledi visok regres ali 13. plača (9 %) in možnosti napredovanja (8 %). Za varno delovno okolje se je odločilo 7 % anketirancev. Pomen zagotovljene zaposlitve tudi v primeru nepredvidenih dogodkov, kot je recesija, je izbralo 6 % anketirancev. Drugi pomembni dejavniki so še dinamičnost dela (5 %) ter možnosti za osebno rast (5 %). “Kot je pokazala raziskava, so mladi poleg tega zadržani do izmenskega dela, saj kar 40 % anketirancev meni, da bi jim izmensko delo predstavljalo omejitev, medtem ko jih 60 % ne vidi težav pri delu v več izmenah,” pove Beškovnik. Rezultati so tudi izpostavili, da 65 % anketirancev ni pripravljeno sprejeti dela, ki se izvaja ob vikendih. 55 % anketirancev bi raje delalo v javnem podjetju železniškega prometa, preostanek pa bi raje izbral zasebno podjetje.
“Preverjali smo tudi finančna pričakovanja zaposlitve v železniškem sektorju in ugotovili, da imajo dijaki in študenti dokaj visoka pričakovanja,” razloži Beškovnik. 28 % anketirancev bi bilo pripravljenih sprejeti delo za 2.000 EUR bruto, 21 % za 2.300 bruto, preostala polovica pa za plačo višjo od 2.600 EUR v bruto znesku.
Znanje tujega jezika in digitalne kompetence
Poznavanje tujega jezika (italijanskega) je pomembno pri zaposlovanju za delo v železniškem sektorju v čezmejnem prometu s sosednjo Italijo. Tretjina anketirancev zna tuj jezik na nivoju B1. Dobri dve tretjini pa jih je pripravljenih izboljšati ali pridobiti znanje do nivoja B1 ali B2. Dijaki in študenti visoko ocenjujejo lastne digitalne kompetence. Menijo, da so suvereni pri uporabi interneta, digitalni komunikaciji in iskanju zanesljivih informacij. Malce manj so vešči naprednega znanja uporabe MS programov, kot so Excel, Word in Outlook.
Dijaki in študenti so izpostavili pomen digitalnih platform za nagovarjanje zaposlovanja. Oglaševanje na digitalnih zaposlitvenih portalih in socialnih omrežjih so prejeli najvišje ocene glede dosega mlajše populacije. Tradicionalne oblike oglaševanja, kot so časopisi, radio in oglaševanje prek Zavoda RS za zaposlovanje, ocenjujejo kot manj učinkovite. Izpostavljen je tudi pomen neposredne komunikacije s potencialnimi delodajalci tako na kariernih sejmih kot tudi z obiski na šolah. Osebna predstavitev omogoča boljši vpogled v organiziranost in kulturo podjetja, kar prispeva k večji informiranosti in motivaciji dijakov in študentov za prijavo na objavljeno delovno mesto.
Mnenje študentov o študiju na Fakulteti za pomorstvo in promet
“Ker mnenje dijakov in študentov šteje, smo za mnenje o študiju na UL FPP zaprosili naše študente magistrskega programa Promet, ki ob študiju tudi delajo v prometni branži,” pove Beškovnik.
Aljoša Mihelj: »Kot zaposleni v Luki Koper, d.d., lahko rečem, da je magistrski študij na UL FPP res odlična podlaga za delo v praksi. Precej me je presenetilo, da so vsebine in predavanja uporabni; ni le suhoparna teorija, ampak res ponujajo dejanski vpogled v dogajanje v panogi. Zelo cenim, da predavajo strokovnjaki, ki prihajajo neposredno iz transportno-logističnega branže in imajo ogromno praktičnega znanja, ki ga z veseljem in predanostjo prenašajo na študente. Tako so vsebine zanimive, aktualne in povezane z resničnimi primeri iz prakse, kar omogoča, da se študent hitro znajde tudi v dejanskem delovnem okolju.«
Tudi Tilen Vrbančič dodaja: »Študij je izjemno zanimiv, ker združuje znanja s področij prometne tehnologije, ekonomije in tudi managementa ter tako omogoča večplasten vpogled v načrtovanje, organizacijo in nadzor transportnih verig. Prav poglobljeno teoretično znanje in ustrezna usposobljenost sta ključna za uspešno delo v logistiki, saj strokovnjakom omogočata, da procesne izzive rešujejo s celovitimi in trajnostnimi pristopi – kar je v hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju vse bolj nepogrešljivo.«
Francesco Ferreti deli podobno misel: »Študij Prometa ponuja poglobljeno razumevanje prometa, kot se ga pridobi na dodiplomskem študiju, saj je interdisciplinarno usmerjen, znanje, ki ga študentje pridobijo, pa pripomore k nadaljnjemu osebnemu strokovnemu razvoju tudi pri razumevanju razvoja in uporabe železniškega prometa.«
Beškovnik meni, da dijaki in študenti pridobijo veliko uporabnega znanja, ki ga lahko s pridom uporabijo pri svoji prvi zaposlitvi. »Ker se železniški promet v Sloveniji razvija, bodo tudi v tej panogi potrebni novi in strokovni kadri. Tudi takšni, ki prihajajo iz UL FPP. V železniškem sektorju je namreč zaposlenih kar nekaj naših diplomantov, ki so se izobrazili v smeri uporabe železnice kot gradnika trajnostnega razvoja in tako upamo, da bo podano znanje mlademu rodu pripomoglo k razvoju te panoge,” zaključuje Beškovnik.
