Močno predelana hrana izpodriva sveža živila
Avtorji poročila poudarjajo, da močno predelana živila postopoma izrivajo sveže sestavine in doma pripravljene obroke, kar pomembno poslabšuje kakovost prehrane. Prehranski izdelki, polni dodatkov, konzervansov, emulgatorjev, umetnih barvil, arom ter visokih količin nasičenih maščob, sladkorja in soli, so po njihovih navedbah ključni dejavnik pandemije kroničnih bolezni, povezanih s prehrano.
V prvem članku so raziskovalci analizirali 104 obstoječe študije in ugotovili neposredno povezavo med uživanjem močno predelanih živil ter večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen, bolezni srca, rak in prezgodnjo smrt. Po njihovem mnenju tovrstna hrana v vsakodnevni prehrani »izpodrine« kakovostnejša živila, saj pušča manj prostora za polnovredne obroke.
Globalni porast potrošnje in vpliv velikih korporacij
Drugi del raziskave razkriva, da poraba močno predelane hrane nenehno narašča in v nekaterih razvitih državah, kot so ZDA, Avstralija in Združeno kraljestvo, že predstavlja več kot polovico vseh zaužitih kalorij.
Tretji članek odgovornost za spremembe prehranjevalnih navad pripisuje majhnemu krogu največjih korporacij, ki agresivno tržijo izdelke iz poceni sestavin in strojno predelanih surovin. Le osem globalnih podjetij – med njimi Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Danone, Mondelez in Kraft Heinz – je leta 2021 obvladovalo kar 42 odstotkov 1500 milijard dolarjev vrednega trga močno predelane hrane.
Znanstveniki opozarjajo, da ta industrija ne vključuje zgolj proizvajalcev, temveč tudi širšo mrežo povezanih akterjev, ki skupaj spodbujajo proizvodnjo in porabo tovrstnih izdelkov. Kritike, da so njihova opozorila pretirana, zavračajo: primerjajo jih s taktikami tobačne industrije, ki je desetletja zanikala škodljivost svojih izdelkov.
Poziv k ukrepanju: opozorila, omejitve in davki
Skupina raziskovalcev poziva vlade po svetu, naj ukrepajo hitro in odločno. Priporočajo:
- opozorila na embalaži, ki bi jasno označevala škodljive značilnosti izdelkov,
- strožje omejitve trženja, zlasti oglaševanja, usmerjenega v otroke,
- obdavčitev izbranih kategorij močno predelane hrane,
- ter preusmerjanje zbranih sredstev v izboljšanje dostopa do sveže, kakovostne hrane za prebivalce z nižjimi dohodki.
Po njihovem prepričanju je le celovit pristop lahko učinkovit pri zajezitvi vpliva industrije, ki jo žene predvsem dobiček, ne pa skrb za javno zdravje.
