Moda, prijazna do živali in ljudi

Koprčanka Matea Benedetti je svojo uspešno pot začela kot oblikovalka kostumov za gledališče, nato pa jo je potegnilo v modni svet. Vendar ne hitre mode, ki pustoši naravo in ljudi, temveč se je oblikovanja oblačil lotila iz živalim in ljudem prijaznih materialov, za katera je prejela kopico nagrad. Odločna temnolaska ni čakala, da bi svet spreminjali politiki, temveč se zaveda, da je treba spremembe delati kar sam. Odločno se je lotila dela, in zdaj po njenih kreacijah posegajo največji svetovni zvezdniki. Svoje obleke iz jabolčnega in ananasovega usnja ter svile iz lesa je med drugim predstavila v milanski operi La Scala, jih pokazala na Veganskem tednu mode v Los Angelesu, pa na Red Carpet Green Dress na podelitvi Oscarjev, kjer je oblekla mamo Billie Eilish, Maggie May Baird. O njej pišejo številne svetovne najbolj znane revije.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Temnolaska, ki ustvarja pod blagovno znamko Benedetti Life, se je v svet podala iz slovenske obale. Prekrasne spomine ima na brezskrbno otroštvo v Kopru: »Odraščala sem na soncu, nabirala hišice morskih polžev in se igrala na dvorišču pod blokom. Vsak dan smo bili v vodi. Že kot otrok sem preživela dneve na ulici v izmišljevanju vlog, največkrat pa na travniku pod blokom. Takšno odraščanje privoščim vsakemu otroku,« odločno pove. Velik navdih in tudi preobrat v njenem življenju pa je bilo prekrasno očetovo darilo za rojstni dan. Kupil ji je največjo roza puščico z barvicami, flomastri, svinčniki, radirko in ogromnim šilčkom. Obsedla jo je ustvarjalnost in ljubezen do vsega lepega. Od nekdaj je rada risala in je sanjala, da bo slikarka. A ker ji je šlo enako dobro od rok tudi šivanje, se je odločila, da bo modna oblikovalka.

Vpisala se je na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer se je  srečala z modnim oblikovanjem. Pri svojih šestnajstih, v usnjenem jopiču, prebarvanem z akrili in visokimi bulerji je prvič razstavljala v galeriji Alga v Izoli in se istega leta odločila, da bo postala vegetarijanka, kasneje pa še kadilka. Na začetku ji je bilo težko, saj se je morala po sončni Primorski navaditi na hitro življenje v prestolnici. Imela je strašno domotožje, a je z leti zamrlo, kljub temu pa je ostala tesno povezana z morjem in Obalo. Po končani srednji šoli je šla delat pripravništvo v Slovensko Mladinsko gledališče. Tam se je naučila čisto drugače gledati na oblačilo, predvsem pa je dobila veliko ročnih spretnosti, saj so ogromno kostumov dokončali tudi ročno. Nato se je vpisala na Naravoslovnotehniško fakulteto na smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Polovico četrtega letnika je preživela na študijski izmenjavi v tujini v Utrechtu na Nizozemskem, kjer je spoznala konceptualno oblikovanje, kjer je zgodba postala pomemben del razvoja kolekcij.

Prvi impulz za trajnostno modo je dobila že med študijem, ko jim je takrat glavni urednik revije Wallpaper dejal, da bo šel razvoj sveta v dve smeri: eden bo tehnološki, povezan s hitrostjo, drugi pa z upočasnitvijo in vrnitvijo k naravi. Pred dobrimi dvajsetimi leta tega še nismo dobro razumeli, trajnostni tekstil pa takrat sploh še ni obstajal oziroma ga je bilo resnično zelo malo. Takrat se še ni zavedala, v katero smer pluje naša civilizacija in kako so šele pomembne naše vsakodnevne nakupovalne navade.

 

Rada eksperimentira

V naslednjih letih je veliko eksperimentirala tako z modeli svojih oblačil kot z materiali, iz katerih jih je izdelovala. Vedno je delala unikatna oblačila, igrala se je z materiali, kroji, tiskom.

Vrednote, ki so se izoblikovale skozi njeno 20-letno ustvarjanje za gledališča in opere, so jo vzporedno vodile k iskanju novih rešitev pri proizvodnji oblačil. Od prve kostumografije za opero Der Konig Kandaules, ki jo je oblikovala za Teatro Massimo v Palermu, do Rusalke, prve ekološke kostumografije v Italiji v Neaplju za Teatro San Carlo, kjer je ves svoj honorar vložila v prvo ekološko kolekcijo, se je  močno začela zavedati ene stvari, da je najbolj srečna, ko naredi nekaj dobrega za druge ali za planet.

Leta raziskovanj so jo pripeljala do idealnega modela proizvodnje, ki ga vsakodnevno udejanja v blagovni znamki Benedetti Life, katere dejanski namen je zaščita življenja v vsaki fazi razvoja oblačil ali modnih dodatkov. Misel na čim manjši vpliv na okolje in živali jo spremlja na vsakem koraku, od nabave do končnega kupca.

matea benedetti portret

Zasuli so jo z nagradami, vendar ne spi na lovorikah

»Trajnostno oblikovanje je eden najkompleksnejših sistemov ustvarjanja oblačil, kar sem jih v svoji karieri spoznala. Zahteva tako raziskovalno dejavnost zbiranja podatkov in informacij, kot tudi disciplino in natančnost in ne nazadnje skrb za vzdrževanje dobrih odnosov, saj se le redko zgodi, da v dobavni verigi naletiš na več kot dva proizvajalca tekstila iste vrste,« . Izbor inovativnih, dragocenih in najbolj čistih materialov na svetu seže od Nizozemske, Turčije, Nemčije, Indije, Kitajske in Italije. Glavne dobavitelje skrbno preverja skozi ekološke certifikate in pošteno plačano delovno silo. Pri vsakem oblačilu so ji pomembni tako blaga kot  zadrge, gumbi, sukanci, medvloge, etikete in embalaža. Vsak korak je vsaj trikrat preverjen, poleg avtorskih vzorcev, ki jih razvijajo znotraj podjetja in so tiskani v Italiji na vodni osnovi, brez težkih kovin. Slovensko tržišče je zelo hitro postalo premajhno za tako ekskluzivno blagovno znamko. Veliki preboj v tujino je dosegla z »jabolčno« obleko, s katero se je na vrh svetovnega natečaja pri podeljevanju trajnostnih nagrad »Green Carpet Awards«. Razglasitev je bila v Teatro La Scala v Milanu, kmalu zatem pa je bila stoti obletnici Bentley in Rolls Rocye kluba umeščena v knjigo »Exploring Extraordinary« v Londonu. Nato se je predstavila še po drugih koncih sveta in naletela na veliko navdušenje, o njej redno pišejo svetovni časopisi. Zelo uspešno je bilo sodelovanje z našim nogometnim asom Janom Oblakom, ki je posodil svoj obraz za predstavitev trajnostnih majic in z mojstrico kuhanja Ano Roš, za katero je razvila od trajnostnih dežnih plaščev, do dežnikov iz recikliranih plastenk, prtov in prtičkov iz ekološkega bombaža.

Matea ničesar ne prepušča goli sli po zaslužku in na račun planeta. Verjame, da je mogoče biti uspešen tudi brez uničevanja, zastrupljanja in grobega izkoriščanja delovne sile. Prepričana je, da je danes luksuz narava in oblačilo, ki je oblikovano na najbolj čist možen način, ker edino kar nam še ostane, je to, da očuvamo vse kar nam daje življenje, saj življenje je neprecenljivo. Hvaležna je, da kot profesorica lahko prenaša svoje znanje na mlajše generacije.

matea benedetti1