Današnji mrk, ki bo na poti prečkal Evropo, severno Afriko in Bližnji vzhod, bo sicer le delen. Gre pa za 16. delni sončni mrk v tem stoletju in drugi v tem letu. Prvi se je zgodil 30. aprila, vendar je bil viden le iz manjšega dela Južne Amerike. Naslednji popolni Sončev mrk bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa prečkal Severno Ameriko 8. aprila 2024, iz Evrope pa bo naslednji popolni Sončev mrk viden šele v začetku septembra 2081.
Luna bo največji del Sonca, in sicer 82 odstotkov, prekrila nad Kazahstanom, vendar tudi to ne bo dovolj za zatemnitev dnevne svetlobe.
Sončev mrk nastane, ko Luna preide med Soncem in Zemljo ter vrže svojo senco na naš planet. Do popolnega Sončevega mrka pride, ko Luna popolnoma prekrije Sonce in del Zemlje za trenutek potisne v popolno temo.
Iz Zavoda Cosmolab so sporočili, da bo sredina mrka nastopila ob 12.20, ko bo Luna zakrila približno 36 odstotkov Sončeve ploskve. Opozarjajo še, da je spremljanje Sončevega mrka lahko nevarno, če pri tem ne uporabljamo zaščitnih očal. Za opazovanje lahko uporabimo posebno folijo, ki jo dobimo v trgovinah z astronomsko opremo.
