Že na tisoče let je pes naš sopotnik. Prepričani smo, da so naši predniki udomačili volkove v pse, vendar udomačitev ni nekaj, v kar bi lahko živali vedno prisilili. Morda so v tem primeru tudi volkovi želeli biti udomačeni.
Glede udomačevanja psov si nismo na jasnem. So ljudje prinašali oziroma izbirali ubogljive člane starodavnih volčjih krdelov k sebi domov? Ali so bili nekateri volkovi sami po sebi bolj tolerantni do ljudi, in so se tako sami približali njihovim ostankom hrane?
Lahko si predstavimo čisto matematično vprašanje. Ali je minilo že dovolj časa, da bi se lahko iz volkov razvila nova vrsta? Novi matematični model to potrjuje. Pod pravimi pogoji bi se volkovi lahko “samoudomačili” v pse v okoli 8000 letih.
Kako so ljudje morda usmerili evolucijo?
Zadnjih 30.000 let ljudje živimo v sožitju s psi. Obstaja pa več hipotez, kako se je divji volk lahko razvil v malo čivavo.
“Za zadnjih 15.000 let imamo dobre dokaze, da se je v človeških kulturah dogajala umetna selekcija,” pravi Alex Capaldi, teoretični ekolog iz univerze v Virginii.
Z drugimi besedami, ljudje so izbirali tiste volkove, ki so imeli lastnosti bodočih psov. Tako niso pustili, da bi evolucija tekla po svoji naravni poti.
Za 15.000 let pred tem pa nihče ne ve, kaj se je dogajalo. Morda se je to dogajalo že prej, morda so ljudje izbirali volkove, ki so bili pripravljeni loviti hrano za njih.
“Mislim, da ni velike verjetnosti, da bi človeški lovci sodelovali z volkovi plenilci. Večja verjetnost je, da so med seboj tekmovali,” pravi Kathryn Lord, evolucijska biologija na univerzi v Worchesterju.
Morda so naši predniki počeli, to kar počnemo mi – vzeli v roke mladiča in ga odpeljali domov. Ta hipoteza “posvajanja mladičev” bi lahko ustvarila izolirano populacijo mirnejših volkov, ki bi se razmnoževali med seboj, in s tem nadaljevali umetno selekcijo.
Teorija “samoudomačevanja”
Kaj pa, če so bili volkovi tisti, ki so izbrali življenje, katerega središče je človek?
Volkove so privlačili človeški ostanki hrane, do katerih so prišli, če so bili dovolj mirni in prijetni. Tako so zamenjali agresijo za lahko pridobljen obrok. Taki volkovi, ki so se začeli gibati okoli ljudi, so zapustili svoje krdelo in se razmnoževali z drugimi volkovi, ki so se obnašali enako. V tem procesu pa so tudi spremenili videz v bolj prijazne pse.
Ta teorija, ki ji lahko rečemo tudi “protoudomačitev”, “samoselekcija” ali hipoteza “mrhovinarjev” je presenetilia Capaldija, ki je pravil, da bi proces samoudomačevanja trajal predolgo in da ni mogoče, da bi se volkovi v preteklem času sami udomačili.
Matematični model razmnoževanja mirnih volkov
Znanstveniki so naredili nov matematični model, da bi ugotovili, kako dolgo bi trajalo, da bi se iz divjega volka razvila nova vrsta današnjih udomačenih psov.
Ugotovili so, da so se psi ločili od volkov po okoli 8000 letih, če so se mirnejši volkovi razmnoževali s sebi enakimi. Te spremembe so se lahko dogajale, če je bila na razpolago človeška hrana, in sicer ves čas ali pa celo vedno bolj. Če pa bi se mirnejši volkovi razmnoževali tudi z divjimi volkovi, ne bi nikoli prišlo do nove vrste psov.
Nekateri strokovnjaki temu procesu pravijo “samoudomačitev”, vonHoldt pa opozarja, da je “fenomen volkov, ki so bližje ljudem in jih lažje tolerirajo v zameno za hrano, le del naravne selekcije.”
Prav tako pravi, da nekateri geni lahko v živali povzročijo “hipersocialno” vedenje, kar bi lahko še dodatno spremenilo rezultate novega matematičnega modela.
“Nekateri pravijo, da bi bila hipoteza mrhovinarjev prepočasna za razvoj psov, ta raziskava pa nam dokazuje nasprotno”, pravi Lord.
Nova spoznanja
Ti rezultati nam ne zagotavljajo, da so se volkovi res razvili v pse na način, da so sami prihajali do ljudi. Je pa res, da potrjujejo možnost tega pojava.
Še vedno pa obstajajo razlogi, zakaj se to morda ni zgodilo na tak način.
Arheološki dokazi kažejo, da je med paleolitikom moderni človek odganjal velike volkove, da bi zaščitil svojo hrano. Čeprav so imeli volkovi dovolj časa, da bi se razvili v pse sami, so jih morda ljudje sami odgnali stran.
Rezultati raziskave nam tudi ne zagotavljajo, da je to edini način, kako so se volkovi udomačili.
Ljudje so verjetno imeli vlogo pri tem razvoju, niso pa bili samo oni odgovorni za nastanek psa. Lahko bi rekli, da ni več vprašanje, na kakšen način so se volkovi udomačili, ampak kateri od naštetih načinov je igral največjo vlogo pri udomačitvi.
Kar si lahko zapomnimo iz rezultatov raziskave je, da udomačitev volkov ni bila le nekaj, kar bi človek naredil volku. Odnos je bil obojestranski, v katerem sta se obe vrsti približali druga drugi in postavili temelje današnjemu odnosu med modernim človekom in njegovim zvestim sopotnikom psom.
