V policiji je Jadrič sicer zaposlen od leta 1992, ko je začel delati najprej kot policist na policijski postaji Cerknica, potem kot kriminalist. Leta 2002 je postal pomočnik komandirja na policijski postaji Postojna, kjer je delal do leta 2003, ko je postal inštruktor za samoobrambo, saj je mojster borilnih veščin. Od leta 2005 do 2011 je na takratni Policijski upravi Postojna opravljal dela in naloge inšpektorja za notranjo zaščito in pritožbe. Po ukinitvi PU Postojna je bil premeščen na PU Ljubljana, kjer je na začetku delal kot samostojni policijski inšpektor, potem pa kot vodja Oddelka za notranje preiskave.
Na koprski policijski upravi se je v zadnjih letih vodstvo pogosto zamenjalo. Kako po vašem mnenju te spremembe vplivajo na delovanje takšne institucije?
Vsekakor ni dobro, da so spremembe prepogoste, saj policija kot institucija za svoje delo potrebuje stabilnost, kontinuiteto, vendar pa je treba vedeti – in to je dobro – da ima vsaka taka menjava le določen vpliv, in sicer se pozna predvsem z upravljalskega vidika, medtem ko mora samo operativno delo policistov in kriminalistov vedno teči nemoteno in strokovno, ne glede na to, kdo je direktor. Po upokojitvi direktorja Danimirja Rebca, ki je bil pred tem direktor šest let oz. od leta 2013 do junija 2019, je PU KP začasno nekaj mesecev vodil Tomaž Čehovin, vodja Sektorja uniformirane policije. Zatem je kot direktor nastopil Igor Ciperle in PU KP vodil skoraj eno leto, do 1. 9. 2020. Od takrat dalje sem sam po pooblastilu kot tedanji pomočnik direktorja PU KP vodil PU Koper do 15. 11. 2021, ko je bil za direktorja imenovan Boris Korasa, ki mu je delovno razmerje prenehalo junija 2022. Julija sem bil tako imenovan za vršilca dolžnosti direktorja, 1. decembra pa za direktorja. S tem želim zgolj pojasniti, da sem dejansko šele tretji direktor od upokojitve Danimirja Rebca in ne peti, kot mi pripisujejo.
Se zdaj, ko ste postali direktor s polnimi pooblastili, počutite bolj suvereno na čelu uprave? Imate občutek, da boste lahko oddelali celoten mandat?
Da. Vendar se s tem, ko sem upravo vodil po pooblastilu in ne kot direktor, nisem nikoli obremenjeval oziroma tega ločil. Hotel in želel sem le, da zadeve delujejo tako, kot morajo in da vodim upravo tako, kot najbolje znam.
Direktorska in tudi ostala delovna mesta v Policiji nimajo mandata, vendar vseeno razumem vaše vprašanje. Da, oddelati bi želel obdobje nekaj let, saj se na kratek rok stvari ne morejo bistveno izboljšati, pa tudi poslabšati ne. Samozavest mi krepi dejstvo, da sem z vseh delovnih mest v Policiji do sedaj odšel zgolj zaradi napredovanja na višje delovno mesto in nikoli zaradi napak ali slabega dela.
Česa se boste kot direktor najprej lotili oziroma ste se že?
Ko sem se julija 2022 vrnil z bolniške zaradi operacije tetive, sem začel dejansko delati, kar mi je prišlo pod roke. Bila je turistična sezona, posledično je bilo v slovenski Istri ogromno turistov, močno se je povečal pretok oseb preko mejnih prehodov proti Hrvaški. Povečanje je bilo za 66 % glede na lansko leto, ki morda zaradi Covida-19 ni ravno prava primerjava, je pa dovolj zgovoren podatek, da je mejna prehoda Dragonjo in Sečovlje prečkalo več potnikov kot Obrežje, ki je dejansko glavna žila proti jugu Balkana. Po končani sezoni pa je bil pred nami že drug izziv, in sicer nezakonite migracije, ki so naraščale iz tedna v teden in dosegle vrh nekje na začetku novembra. Temu primerno je bilo potrebno organizirati delo in zaradi podobne situacije, kot je bila leta 2015 na PU Novo mesto, zaprositi Generalno policijsko upravo oz. ostale Policijske uprave za pomoč. Tudi tu ne morem brez podatka, da PU Koper obravnava polovico vseh nezakonitih migracij v Sloveniji. S 1. 1. 2023 pa nas predvidoma čaka še vstop Republike Hrvaške v Schengensko območje , kar bo od nas terjalo določene prilagoditve in kadrovsko-organizacijske spremembe oziroma prerazporejanje zaposlenih z mejnih prehodov, kar pa se seveda ne bo zgodilo čez noč.
Kako poteka delovni dan direktorja policijske uprave (Koper)? Katere so njegove naloge, pristojnosti?
Razpored dela si, seveda v okviru zakonskih zahtev, pišem sam. Ker sem bolj jutranji tip, začenjam ob 6.30 in zaključujem delo v Kopru ob 14.30. Najprej pregledam dnevnik dogodkov Operativno komunikacijskega centra (o vseh pomembnih dogodkih me sicer sodelavci obveščajo preko sms sporočil ali me pokličejo), pregledam službeno pošto in ob kavi začnem z odgovori ter ostalimi aktivnostmi, ki jih terja vsebina le teh. Vsak dan imam ob 8.30 sestanek z vodji služb oz. sektorja, nato sledi pregledovanje in pošiljanje službene pošte. Praviloma poleg tega opravim še najmanj en pogovor z zaposlenimi zaradi različnih potreb. Potrudim se, da obiščem eno izmed enot oz. lokacij, kjer zaposleni opravljajo svoje naloge. Skorajda pa ne mine teden brez udeležbe na dveh ali več sestankih znotraj naše policijske uprave ali Generalne policijske uprave.
Najbrž niti ni potrebno posebej poudarjati, da se moje delo z odhodom domov ne konča. Popoldan se vrstijo telefonski klici in sporočila zaradi operativnega dela. Delam tako rekoč ves dan, večkrat tudi ponoči, ko je brez odlašanja potrebno sprejemati različne odločitve.
Katere so glavne težave, s katerimi se srečujete pri vašem delu?
Mogoče težave niso pravi izraz, raje bi rekel različne situacije in vrste dela, pred katere smo postavljeni. Dejstvo je, da je PU Koper že zaradi območja, ki ga obsega, zahtevna uprava. Morje je tisto, ki to upravo pač dela drugačno od drugih. Morje ne pomeni samo turistične destinacije ter s tem povečanega prometa, kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj v času turistične sezone, temveč tudi naloge, povezane z varovanjem državne meje na morju in izpolnjevanja vseh zahtev in nalog na državnem nivoju. Poleg tega poteka tu meja z dvema državama, z Republiko Hrvaško in Republiko Italijo, ki pa, ne glede na to, da mejni prehodi na tem območju že davno nimajo več svoje prvotne vloge, še vedno obstaja in zahteva od nas opravljanje različnih nalog. Tu govorim predvsem o nezakonitih migracijah. Migranti, ki prihajajo iz Republike Hrvaške, poskušajo prečkati Republiko Slovenijo, cilj pa jim je največkrat Republika Italija oz. ostala Evropa. Tretje dejstvo pa je, da je Policijska uprava Koper od leta 2011 združena z nekdanjo Policijsko upravo Postojna in da je območje obeh po kvadraturi ostalo od takrat enako, število zaposlenih pa se je v teh letih zmanjšalo za 500. To pomeni, da moramo poskrbeti za varnost in opraviti vse ostale naloge na istem območju s toliko manj ljudmi, kar pa nam, sicer s trdim delom, uspeva. Seveda je naš poglavitni cilj ohraniti varnost, tako za prebivalce kot tudi obiskovalce.
Sodeč po poročilih, ki jih mediji dnevno dobivamo od policije, se na območju koprske policijske uprave soočate predvsem z vlomi, vinjenimi v prometu ter tistimi, ki kršijo javni red in mir. Gre za specifiko tega območja, zakaj? PU Koper se srečuje z največ ilegalnimi prehodi državne meje. Kako vi ocenjujete to situacijo?
Ne, to se dogaja povsod po Sloveniji in po tem prav nič ne izstopamo. So le določena obdobja, ko je tega več in spet lahko omenim turistično sezono in obdobje pred koncem leta. Specifika pri nas so nezakonite migracije, na katere nimamo vpliva, in zasegi prepovedanih drog oziroma substanc za njihovo izdelavo. Tu bi izkoristil priložnost in bi še javno pohvalil naš Sektor kriminalistične policije ter se zahvalil ostalim službam, predvsem FURSu, s katerimi na področju prepovedanih drog dosegamo izredne rezultate. Prav tako bi javno pohvalil vse policiste, ki so se zadnje mesece soočali z delom, povezanim z nezakonitimi migracijami in kljub velikim številkam uspešno obvladovali situacijo ter seveda vsem prebivalcem na kritičnih območjih, ki so nam tako ali drugače pomagali.
Dodal bi samo to, da so migracije vedno potekale iz takšnih ali drugačnih razlogov. Naloga policistov pa je, da moramo to jemati zgolj kot trenutno bolj izpostavljeno obliko dela.
Ali se občani vaša policijske uprave po vašem mnenju lahko počutijo varne?
Občutek varnosti je sicer največkrat subjektivne narave, drugače pa je odgovor da. Kot ena izmed osmih policijskih uprav statistično sodimo tako po problematiki kot tudi po uspešnosti reševanja zadev v prvo polovico. S svojim delom in varnostno situacijo smo lahko zadovoljni, kar pa ne pomeni, da si ne bomo prizadevali naše uspešnosti še izboljšati.
Kakšno je po vašem mnenju zaupanje ljudi v policijo in zakaj?
Mislim, da veliko, saj nas ljudje kličejo za stvari in nam prijavljajo tudi zadeve, za katere sploh nismo pristojni. Pogosto se tega zavedajo, vendar nam vseeno zaupajo svoje stiske in težave ter upajo na našo pomoč ali posredovanje pri pristojnih organih. Je pa na splošno zaupanje stvar, ki jo gradiš leta, izgubiš pa čez noč in tega se zavedamo.
S čim bi nagovorili mlade, naj se odločijo za poklic policista?
Vsak vidi delo policista le na cesti, intervenciji ali obravnavi kaznivega dejanja. To so res osnovne oblike dela, kljub temu pa zahtevajo poleg strokovne usposobljenosti tudi razna druga znanja in sposobnosti, ki jih težko pridobiš le v šoli. Celotna organizacija temelji na široki izbiri znanja in sposobnosti, zato veliko vrednost za policijo predstavljajo tudi zaposleni številnih drugih poklicev. Potrebujemo ljudi različnih znanj in profilov. Zagotovo je poklic policista že sam po sebi zanimiv, razgiban in zelo raznolik. V zadnjih letih imamo modernejši sistem izobraževanja na Višji policijski šoli, ki je priznan višješolski program. Poleg tega naši študenti že ob vpisu v šolo dobijo plačo in so hkrati tudi že zaposleni. Služba je redna, pa tudi plača se je v zadnjih letih bistveno izboljšala, kar je za veliko mladih zagotovo določena prednost.
Na tem temeljijo tudi moji pogovori z mladimi in mojimi učenci pri karateju.
Ste mojster borilnih veščin. Kje ste se izurili? Kako vam to znanje pride prav pri delu v policiji?
Sem mojster karateja 5. DAN in tega drugače ne poudarjam. Karate sem treniral že v osnovni šoli in ga zaradi sile razmer za nekaj časa zamenjal za kolo, potem pa nadaljeval s karatejem od dvajstega leta dalje. Nekaj časa sem treniral v karate klubu Emona v Ljubljani, potem v Postojni ter od leta 2007 v Karate klubu Cerknica. Veliko stvari, ki sicer niso povezane s karatejem in izhajajo iz drugih borilnih veščin, sem se naučil v času, ko sem bil inštruktor za samoobrambo in praktični postopek na takratni PU Postojna. Dele znanja sem in še vedno prenašam na svoje učence, sicer bolj kot zanimivost oz. popestritev treninga, pa vseeno. Trening katerekoli borilne veščine in nasploh športa je dodana vrednost v vsakem poklicu, ne samo v policiji, saj gre pri športu za razvijanje delovnih navad, organizacije dela in socializacije.
Kaj sicer počnete oziroma s čim se ukvarjate, ko niste v službi?
Včasih se pošalim in rečem, da vodenje uprave ni služba, temveč način življenja. Kljub šali je kar nekaj resnice v tem. Recimo, na ta intervju se pripravljam v nedeljo, ker drugače ne bi uspel.
Moj popoldanski urnik ter urnik ob koncih tedna, ko ne gre za daljši letni dopust, je zelo predvidljiv. Popoldne trening ali krajši sprehod, zvečer pa pregledovanje službene pošte in drugih aktualnih zadev, povezanih s tem. Potem pa malenkosti, ki jih mora opraviti vsak, da ne bom našteval. Potrudim se, da vsaj do 21.00 naredim vse obveznosti. Zelo rad pogledam kakšen dober film.
Ob sobotah dopoldne vodim treninge ali pa sem kot trener ali sodnik udeležen na tekmovanjih. Ob nedeljah si vzamem čas za daljši sprehod ali kolo ter kosilo pri starših.
