Morje se lahko do konca stoletja dvigne tudi za 1 meter

Strokovna predavanja opozarjajo na izzive protipoplavnih rešitev.

Deli novico s tvojimi prijatelji

V sredo,  18. novembra 2025 je na Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Univerze v Ljubljani potekala javna prireditev z naslovom Strategija za zaščito obalnega pasu zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino morske gladine, ki so jo organizirali FPP, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola ter Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).

V dopoldanskem delu predstavitev se je srečanja udeležil tudi minister g. Jože Novak, ki je v nagovoru izpostavil pomen preventivnih aktivnosti na področju zaščite pred poplavami in sušami. Predlagal je prihodnje sodelovanje ustreznih strokovnih institucij (npr. Inštitut za vode, FPP, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in druge fakultete) z ministrstvom, da bi se na državnem nivoju sprejela Strategija za zaščito obalnega pasu. To je podkrepila tudi direktorica Direktorata za vode, dr. Linija Globevnik, ki je poudarila, da bosta na ministrstvu v to vpletena organa Direktorat za vode in Direktorat za prostor in graditev.

Iz Ministrstva za kohezijo in regionalno politiko je mag. Mezang Nkodo izpostavil možnosti financiranja protipoplavnih projektov/ukrepov z evropskimi sredstvi v programskem obdobju 2028-2034. Poudaril je pomen sprejetja dokumentov (strategije in drugih okvirnih dokumentov) na nacionalnem nivoju. Ti so podlaga predlogov projektov, ki morajo slediti tudi smernicam Evropske kohezijske politike, če bi naj bila črpana sredstva teh skladov. Evropski skladi bodo po novem med seboj bolj prepleteni.

Sledila so strokovna predavanja, ki so izpostavila tako tehnične izzive protipoplavnih rešitev, kamor sodijo srednja rast morske gladine za okoli 1 m do konca stoletja, plimovanje, valovi, korozija obrežnih struktur, poplavljanje zalednih vod ter rek in rešitve z zadrževalniki, odvajanje meteornih in kanalizacijskih vod kot tudi vlogo sodelovanja javnosti pri sprejemanju rešitev, vse do vpliva struktur pri valobranih na morske obrežne organizme. Obalne občine so predstavile številne projekte kot tudi bodoče infrastrukturne ukrepe, ki jih nameravajo izvesti v sodelovanju z Direkcijo za vode, žal pri teh aktivnostih zaostaja občina Piran.