Skozi stoletja se je razstavni prostor širil in danes obsega tri stavbe. Muzej je bil ustanovljen leta 1872. V skladu s poslednjimi baronovimi željami je bila bogata umetniška zbirka iz 19.stoletja zaupana komisiji, sestavljeni iz njegovih najtesnejših prijateljev in sodelavcev; skozi desetletja pa se je slednja bogatila in danes šteje okrog 350 del, med temi številna prihajajo iz beneških bienalov. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pričela temeljita prenova stavb, ki danes sestavljajo muzejski kompleks, vendar je ta zaradi številnih zapletov trajala vse do zgodnjih devetdesetih, ko so bili prostori končno ponovno uporabni in so na voljo obiskovalcem od srede do nedelje.
BARON PASQUALE REVOLTELLA
Pasquale Revoltella, sicer Benečan po rodu, se je v zgodovino zapisal kot eden najvplivnejših gospodarskih in političnih osebnosti v cesarskem Trstu. Plemiški naslov si je prislužil in ne podedoval, saj se je rodil v skromni družini. Oče je bil mesar, vendar je zgodaj umrl, zato je Pasquale s svojo povprečno izobrazbo že v rosnih letih srečo poiskal v Trstu. Bolj kot slednja mu je pomagal izjemen smisel za podjetništvo, ki je prišel na dan že med opravljanjem pripravništva, preden je leta 1835 ustanovil podjetje za uvoz lesa in žita, ponaša pa se tudi z naslovom enega izmed prvih delničarjev Assicurazioni Generali, ustanovljene leta 1831. Sedel je tudi v upravnemu odboru družbe Lloyd Austria in podprl, tako diplomatsko kot fnančno, gradnjo Sueškega prekopa, saj je v njem videl pomemben prispevek k oživitvi tržaškega gospodarstva, ki je temeljilo na pomorskem prometu. Dnevnik s potovanja na gradbišče v Egipt leta 1861 še zmeraj hranijo v njegovi knjižnjici, kasneje pa je bil imenovan za podpredsednika družbe za Sueški prekop. Zaradi svoje naklonjenosti Trstu pa je veliko sredstev namenil izobraževanju in dobrodelnosti. Financiral je ustanovitev risarske šole in gledališča, tako kot gradnjo stavbe Ferdinandeo v zaselku Kjadin nad mestom. Avstrijske oblasti so mu leta 1867 podedile baronski naslov, čeprav je bil nekaj let prej zaprt zaradi domnevne oskrbe italijanske vojske v vojni proti Habsburžanom. Po njegovi smrti, ki je po bolezni nastopila tik pred odprtjem Sueškega prekopa leta 1869, je svojo poletno rezidenco, ki se tudi nahaja v Kjadinu, zapustil mestu. Danes je znana kot Villa Revoltella in je tudi vredna ogleda. Baron Revoltella si je za večni počitek izbral tamkajšnjo cerkev Sv. Paskala Baylona, kamor je bil položen po balzamaciji na egipčanski način.
OD AVSTROOGRSKE DO SODOBNIH ZVEZD UMETNOSTI
V relativno majhnem prostoru ima obiskovalec možnost občudovati širok nabor obdobij in slogov. V prvih nadstropjih močno odmeva avstro-ogrski Trst, odlično ohranjeni prostori so bili nekoč namenjeni poklicnemu in zasebnemu baronovemu življenju, pa tudi njegovi družabni plati. Zanimivo je poskušati poiskati kukalo v steni, ki odpira pogled na ulico. Glede na to, da je danes okolica, posejana s številnimi gostinskimi lokali, ena od priljubljenih točk v zgodnje večernih urah, se poraja vprašanje, ali je baron kukalo uporabljal za preverjanje, če je zunaj že dovolj živahno, da se še sam pridruži zabavi, ko je ni gostil v svoji plesni dvorani. Vsekakor si je moč ogledati kočijo, zagotovo se je vredno ustaviti v knjižnjici. V njej je še vedno ohranjena Revoltellova knjižna zbirka z redkimi izdajami ter njemu najdražjimi predmeti iz daljnih dežel. Baronovo svetovljanskost je moč občutiti tudi v slogu soban, zeleni salon se bohoti v francoskem stilu, medtem ko v delovni sobi prevladuje mahagonij. Del stalne razstave predstavljajo tudi eksponati, povezani z izgradnjo Sueškega prekopa, kjer je Revoltella prispeval tako z znanjem kot z sredstvi. V galeriji moderne umetnosti (nekdaj palača Brunner) se najprej srečamo z zgodovinskim slikarstvom in žanrskimi prizori, nato z imeni regionalne slikarske šole, kot so Pietro Canonica in Umberto de Nittis. Kiparska soba je posvečena Umbertu Verudi in Italu Svevu, medtem ko so v predzadnjem nadstropju dela umetnikov 20. stoletja, kot sta Umberto de Chirico in Guido Marussig. Pot skozi stoletja umetniških del se zaključi v veliki dvorani, kjer so zbrani osrednji predstavniki italijanske umetnosti druge polovice 20. stoletja. V oči zbode predvsem »Sfera«, delo kiparja in zlatarja Arnalda Pomodora. Prva je bila ustvarjena za vatikansko cerkev leta 1960, danes pa umetnine iz serije krasijo poleg muzeja Revoltella sedež Združenih narodov v New Yorku, Trinity College v Dublinu, Teheranski muzej sodobne umetnosti in druge lokacije. Poleg udarnega Pomodora je na ogled tudi delo Lucia Fontane iz serije »Tagli« (izrezki), ki jih je ustvaril z zarezovanjem platen, s čimer je želel prelomiti tradicionalno ločnico med slikarstvom in kiparstvom. Umetnik argentinskih korenin se je uveljavil kot vodilni abstraktni predstavnik Italije, vrednosti njegovih del še zmeraj rastejo in se prodajajo v milijonskih zneskih. Zadnje nadstropje nudi tudi izjemen pogled na okolico, v poletnih mesecih pa se je možno povzpeti na vrh in uživati v večerni pijači na terasi. Poleg stalne kolekcije muzej gostuje številne razstave, nedavno so bili to impresionisti, do pozne pomladi pa so trenutno na ogled njihovi predhodniki, toskanski Macchiaioli. Vse informacije so na voljo na spletni strani muzeja, tudi v slovenskem jeziku.
