Morje ob slovenski obali predstavlja pomemben življenjski prostor za številne morske vrste. Med njimi je tudi populacija delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus), ki to območje uporablja za prehranjevanje, razmnoževanje in počitek. V poletnih mesecih so prisotni tudi novorojeni mladiči, ki so še posebej ranljivi. Od pozne pomladi do jeseni so na tem območju prisotne tudi morske želve vrste glavata kareta (Caretta caretta), predvsem mlajši osebki, za katere to območje predstavlja pomembno prehranjevalno in razvojno okolje. V tem času se poveča gostota pomorskega prometa, količina plastičnih odpadkov in raven podvodnega hrupa, kar dodatno obremenjuje morski ekosistem. Plovila povzročajo hrup, ki onemogoča orientacijo in komunikacijo morskih živali – pri delfinih lahko to privede do ločitve matere in mladiča, ki se v hrupnem okolju ne moreta več slišati. Zaradi številčnosti hitrih plovil se povečuje tudi tveganje za nalete plovil, ki so lahko za delfine ali želve usodni.
Dr. Tilen Genov iz društva Morigenos ob tem poudarja: “Morje ni le vir sprostitve in rekreacije za človeka, temveč tudi kompleksno in občutljivo življenjsko okolje številnih vrst. Če bomo znali zanj primerno skrbeti, bomo tudi mi v čistem in zdravem morju bolj uživali“.
Kako lahko sami prispevate k večji varnosti morskih živali?
Upočasnite plovbo
● Manjša hitrost pomeni manjšo možnost, da povozite delfina ali želvo – še posebej ranljivi so mladiči.
● Počasnejša vožnja pomeni tudi manj podvodnega hrupa.
Če opazite delfine
● Ne približujte se jim neposredno – plujte počasi in vzporedno z njihovo smerjo.
● Če je možno, motor pustite v prostem teku ali ga ugasnite.
● Ne podite delfinov; če se vam želijo približati, bodo to storili sami.
● Izogibajte se nenadnim spremembam hitrosti ali smeri.
● Ohranite razdaljo vsaj 100 metrov.
● Ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče.
● Ne hranite jih in ne poskušajte z njimi plavati.
● V njihovi bližini se ne zadržujte dlje kot 15 minut.
● Svoja opažanja živih, nasedlih ali poginulih delfinov sporočite društvu Morigenos na 031 77 10 77.
Ne odmetavajte odpadkov v morje
● Plastični odpadki ogrožajo živali – želve, ptice in delfini jih lahko zaužijejo ali se vanje zapletejo, kar pogosto vodi v bolečo smrt.
● Plastika se razgradi v mikroplastiko, ki konča v prehranjevalni verigi – tudi naši.
Spoštujte omejitve in pravila gibanja na morju
● Ne plujte v zavarovanih območjih, kjer je plovba prepovedana.
● Sidrajte le tam, kjer je dovoljeno – če je možno, uporabite za to namenjene privezne boje ali plovke, da preprečite poškodbe morskega dna in občutljivih habitatov.
Z živalmi ravnajte spoštljivo
● Ne pozabimo, da tudi živali čutijo strah in bolečino.
● S polži, raki, meduzami in drugimi živalmi na obali ravnajte spoštljivo in nežno.
● Če opazite poškodovane ali naplavljene morske želve, pokličite 112.
“Upoštevanje pravil plovbe in primernega vedenja na morju ni le stvar ohranjanja morskega okolja, temveč tudi varnosti ljudi”, je povedal Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo. “Hitra plovba blizu obale ali v zavarovanih območjih ne krši le naravovarstvenega režima, temveč ogroža tudi plavalce. Z odgovornim ravnanjem pokažemo spoštovanje do celotnega prostora, ki si ga delimo z drugimi ljudmi ter z občutljivimi in pogosto ogroženimi vrstami.”
Z odgovornim ravnanjem lahko vsi prispevamo k varnemu življenjskemu prostoru za morske živali in prijetnemu okolju za človeka. Tako ohranjamo pogoje, da lahko na morju tudi v prihodnje uživamo varno, spoštljivo in v sožitju z naravo.
