Ob vstopu v Desetletje oceanov 2021-2030 so na Morski biološki postaji Piran predstavili knjigo o ogroženih morskih ekosistemih in primerjali severni Jadran z zalivom Chesapeake na Vzhodni obali ZDA
V okviru obeležitve 50-letnice Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo pred nekaj leti je letos pri ugledni založbi Wiley AGU Geophysical Monograph Series izšla knjiga »Obalni ekosistemi na prehodu: Primerjalna analiza severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake« (2021).
Knjiga je nastala v sodelovanju med raziskovalci ZDA, Slovenije, Hrvaške in Italije ter je nadgradila raziskovanje ekosistemov v severnem Jadranu in Zalivu Chesapeake, ki je bilo leta 1999 že objavljeno v knjigi »Ekosistemi na prehodu kopno-morje: Od porečja do morja”. Predstavljena knjiga širi primerjavo ekosistemov severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake in širi znanje o antropogenih vplivih na obalne ekosisteme, kjer je koncentrirano tako prebivalstvo kot izkoriščanje naravnih virov. Ponovni pregled obeh ekosistemov je namreč omogočil, da so raziskovalci ocenili zlasti lokalne vplive v zadnjih letih z vidika globalnih podnebnih sprememb ter uspešnost posegov za upravljanje in zmanjševanje antropogenih vplivov na obalne ekosisteme.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), prof. dr. Maja Ravnikar je v uvodu k predstavitvi povedala, da je dogodek rezultat odličnega in dolgoletnega sodelovanja NIB z ameriškimi raziskovalci, in potrdila, da bodo pogoji tako za delo kot za mednarodna sodelovanja NIB lahko še bolj ambiciozni, saj bo NIB čez dve leti dobil nove prostore z izjemno moderno raziskovalno infrastrukturo – Biotehnološko stičišče. Tudi Michael Marble je v imenu veleposlaništva ZDA izrazil zadovoljstvo ob uspešnih raziskovalnih projektih in prenesel poziv predsednika Joe Bidna, da se moramo vsi zelo aktivno zavzemati za projekte in konkretne aktivnosti, ki doprinesejo k obvladovanju podnebnih sprememb. Tudi Karlo Radovac, podžupan Občine Piran, je poudaril pomen zaključkov raziskave za lokalno okolje, ki tudi tako dobiva usmeritve za življenje in ohranjanje morskih ekosistemov ter obale.
Ob predstavitvi knjige je vodja Morske biološke postaje Piran (MBP) izr. prof. dr. Patricija Mozetič povedala, da je znanstveno poslanstvo MBP preučevanje morskih ekosistemov, v zadnjih letih pa so poleg vplivov podnebnih sprememb v ospredju aspekti bioinvazije, izgubljeni habitati in onesnaževanje morja z mikroplastiko. Pri tem je sodelovanje z mednarodno javnostjo in mednarodno raziskovalno infrastrukturo ključno, saj z rezultati bazičnih raziskav MBP veliko prispeva z razumevanju morja in obale. MBP je namreč tudi pomemben partner pri monitoringih in ocenah posegov v obalni ekosistem.
Knjigo so souredili: prof. dr. Alenka Malej in prof. dr. Jadran Faganeli iz MBP ter dr. Tom C. Malone iz Univerze v Marylandu, ZDA. V nadaljevanju so knjigo predstavili avtorji poglavij.
V razpravi so souredniki tudi poudarili, da se je v času med objavama obeh knjig zakonodaja vendarle pomembno nadgradila, in sicer z EU Vodno direktivo in Morsko strategijo, ki jima je sledila nacionalna zakonodaja in tako vzpostavila mehanizme za zaščito severnega Jadran. Enako je ZDA z ustrezno regulativo o varovanju čistih voda zaščitila zaliv Chesapeake in pomembno zavrla degradacijo zaliva. Kakorkoli pa bodo kljub zaščiti oba zaliva sistemsko prizadeta zaradi višanja temperature in poledic le-te.
Uredniki želijo, da bi bila knjiga kakovosten vir za študente, raziskovalce in inštitute, ki se ukvarjajo s področjem morskih ved. Namen publikacije pa je tudi ponuditi odločevalcem relevanten vir, ko se odloča o ukrepih za zaščito morskih ekosistemov.
Ob zaključku dogodka je dr. Robert Turk, predsednik Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO povzel temeljni namen in razloge obeležitev začetka programa OZN »Desetletje oceanov 2021 – 2030« v Sloveniji, ki poteka pod sloganom: »Znanje, ki ga potrebujemo za ocena, ki ga želimo!«.
