Dela na rtu Madona bodo potekala predvidoma spomladi, konec del načrtujejo do novembra. Finančna vrednost obnove znaša 86.000 evrov in je del širšega projekta v sodelovanju z Italijo.
Kaj obsega prenova zvonika na rtu Madona?
V sklopu restavriranja stolpa, ki je datiran v leto 1508, na občini načrtujejo sanacijo neustreznih posegov iz preteklosti. Odstranili bodo pretrde cementne fuge, ki ob vremenskih vplivih lomijo peščenjak, ter jih nadomestili z ustreznejšimi, obenem bodo pregledali in sanirali morebitno zamakanje ter poskrbeli za domodelacijo poškodovanih delov obodnega zidu.
Vrednost letošnjega projekta so na piranski občini ocenili na nekaj manj kot 86.000 evrov, pri čemer so restavratorsko-konservatorka dela ocenjena na okvirno 72.000 evrov. Sofinanciranje dežele Veneto na ravni celotnega projekta znaša slabih 39.000 evrov, preostalo je vložek Občine Piran.
Del projekta prenove obrambnih struktur
Omenjeni projekt je namreč del projekta prenove obrambnih struktur v beneški laguni – Forte Sant’Andrea – ki je vpisan na seznam svetovne dediščine Unesca in ga deloma upravlja projektni partner iz Benetk. Finančna sredstva, ki so jih na občini pridobili, so namenjena valorizaciji in ohranjanju kulturne, arhitekturne in zgodovinske dediščine iz obdobja Beneške republike na območjih Istre, Dalmacije in širše tudi Sredozemlja.
Sanirajo tudi zvonik Sv. Jurija
S podobnimi metodami sicer trenutno v Piranu poteka tudi sanacija zunanjosti zvonika Sv. Jurija. “Vsa dela bodo potekala pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in jih bodo opravili usposobljeni izvajalci. Dela so nujna predvsem zaradi preprečevanja škodljivih vplivov zaradi izpostavljenosti ekstremnim vremenskim razmeram, v prihodnje pa si želimo skupaj s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran tukaj razvijati muzejske in druge kulturne vsebine, ki bi pripovedovale avtentične zgodbe o Piranu. V ta namen izdelujemo tudi projektno dokumentacijo za ureditev muzejske poti, ki bo temelj za prijavo na evropske razvojne razpise,” so še pojasnili na piranski občini.
Drugih stavb v Piranu v letošnjem projektu ne nameravajo obnavljati, si pa na občini želijo, da bi po vzpostavitvi omenjene muzejske poti piranski svetilnik postal izhodiščna točka za razvoj Razpršenega muzeja Piran, ki bi vključeval tudi druge zgodovinske stavbe in strukture.
