Minuli petek je v Izoli potekalo Združenje častivrednega vinskega konventa, kjer so podelili priznanje in plaketo najboljšima vinarjema. Priznanje je šlo v roke Valentina Silovića iz vinske kleti Kutjevo, plaketo pa je letos prejel Silvan Peršolja iz vinke kleti Brdo.
Vinski Konvent Sv. Urbana Portorož povezuje člane, pravijo mu tudi omizje mož, ki spodbuja in razvija kulturo uživanja vin. V Sloveniji delujejo trije vinski konventi, poleg portoroškega, ki je najmlajši, vendar že dalj časa polnoleten, še mariborski in ljubljanski.
Vinski Konvent Sv. Urbana Portorož podeljuje vsako leto posebna priznanja nosilcem dejavnosti, ki so se še posebej izkazali pri promociji kulture uživanja vin, kar je tudi temeljno poslanstvo, ki ga izvajajo na srečanjih konventa.
Tako je letos plaketa odšla v klet Brdo, Silvanu Peršolji ki je tudi največja klet na Slovenskih tleh, kjer ob bogatih letinah pridelajo tudi 9 milijonov litrov vina. Klet, ki je v zadružni lasti zadružnikov, je bila zgrajena leta 1957. Tradicija zadružništva pa sega v leto 1922, ko so nekdanji koloni ustanovili “Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani, reg. Z.o.z.” in odkupili zemljo od družine grofa Bagurija.
Vinska klet Brda je v veliki meri vplivala na razvoj in kakovost življenja v Brdih. Ves čas so obnavljali vinograde in povečevali tudi klet. Ekipa je pod taktirko Silvana s svojim znanjem in sodobno tehnologijo uspešno prideluje in tako kakovostna, kot tudi vrhunska in peneča vina, ki so deležna mnogih mednarodnih nagrad. Res je, da je klet Brdo stopila na pot razvoja, ko so bili časi manj zahtevni, vendar so se tudi pravi čas podali na mednarodni trg in v smeri kvalitete. Posvečajo se uravnoteženi rasti in obnovi obstoječih vinogradov, tako letno posadijo 4-5.000 novih trt, so predstavili klet, ki je letos prejela plaketo.
Prav tako pa je priznanje za uspešno delovanje prejel Valentin Silović iz kleti Kutjevo. Kutjevo je eno najbolj znanih vinskih imen na prostoru nekdanje Jugoslavije, se nahaja v vogalu na obronkih hribovja Krndije na Hrvaškem in se ponaša z več stoletno tradiciji pridelave grozdja in kakovostnih vin. Posebej so znani po Graševini, pa tudi po odličnem Pinotu in Tramincu.
Zgodovina kleti sega v davno leto 1232, ko so menihi Cistercijani prišli v to regijo in postavili klet. Potem so prišli Turki, ki niso bili ravno vinogradniki. Po njihovem odhodu pa je posest pripadala Požeškim jezuitom, zatem je posest prevzela država, od nje pa leta 1873 družina Turković, ki je začela kutjevačka vina tudi arhivirati, in ravno po arhivi je ta klet znana tudi širše. Tekom časa so sledile še številne spremembe v lastništvu vinogradov in stavb, po drugi svetovni vojni pa tudi do povezovanje več manjših gospodarstev, kmetijskih zadrug in gospodarstev ter predelovalno-prehrambnih obratov iz Požeške doline. Podjetje Kutjevo postane nosilec Požeške regije na področju kmetijske proizvodnje od surovin do končnih izdelkov. V letu 2003 je bila družba privatizirana, večino delnic pa je kupila Božjakovina d.d. v lasti g. Envera Moralića. Danes je proizvodnja organizirana v treh sektorjih: vinogradništvo, rastlinska proizvodnja in živinoreja.
Kutjevo je pravi pogon za pridelavo dobrih in odličnih vin in pravih zgodb, ki vodijo v kulturo uživanja vin, so poudarili ob obrazložitvi priznanja.
