Med zadnjimi odmevnejšimi primeri nasilja je bil incident na osnovni šoli v Izoli, kjer so osnovnošolci organizirali množične pretepe, jih snemali in objavljali na družbenih omrežjih, Piran pa je tik pred koncem leta pretresel izbruh nasilja na novoletni tržnici na Tartinijevem trgu. Tako v Izoli kot Piranu so na občini pripravili posvet, da bi ocenili varnostne razmere, na piranskem sosvetu pa so se odločili, da bi k večji varnosti pripomogle dodatne nadzorne kamere na ključnih lokacijah v občini, zato naj bi preverili možnosti za njihovo postavitev.
Ker je videonadzor dokaj spregledana tema, o kateri se (pre)malo govori, smo se odločili preveriti, koliko nadzornih kamer in kje so postavile občine v slovenski Istri, ali pri njihovem postavljanju upoštevajo zakonodajo in ne nazadnje, ali te res povečajo varnost prebivalcev oziroma kakšna in predvsem kolikšna je njihova dejanska vloga pri zagotavljanju varnosti.
V slovenskih občinah vedno več kamer
V zavodu Državljan D v okviru projekta Panoptikon že več let spremljajo uvajanje občinskih nadzornih kamer po slovenskih občinah, pri tem pa z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da je kamer vedno več, skoraj vedno pa so postavljene brez jasne analize učinkov na izboljšanje občinske varnosti, nam je povedal Domen Savič, direktor zavoda.
»Odločevalci pri uvajanju sledijo fatamorgani občutka varnosti, ki naj bi ga dajale kamere, čeprav se v praksi izkaže, da sploh ne vemo, kako koristne so pri pregonu kriminala oziroma kakšen je pravzaprav njihov dejanski namen,« je pojasnil.
Po njegovih besedah tudi študije iz tujine opozarjajo, da nadzorne kamere varnostnih tveganj ne odpravljajo avtomatično, temveč jih je potrebno postaviti v kontekst družbe ter tipa tveganj, ki naj bi jih odpravljale.
»Poleg tega se je treba zavedati, da so kamere samo prvi korak varnostne verige, kjer morajo svojo nalogo opraviti tudi nadzorni organi na občinski in državni ravni. V praksi se velikokrat izkaže, da posnetki ostajajo nepregledani oziroma da so kamere dejansko same sebi namen,« je dejal Savič.
V vseh štirih občinah seznanjeni z zakonodajo
V vseh štirih občinah slovenske Istre so seznanjeni z zakonodajo, ki določa pogoje in načine vzpostavljanja videonadzora, postavitev kamer izvajajo strokovno usposobljeni izvajalci, ki jih občine izberejo s postopkom javnega naročanja, pri izbiri pa upoštevajo kakovost storitev, skladnost s predpisi in zagotavljanje varnosti podatkov. Dostop do posnetkov imajo po zagotovilih občin izključno pooblaščene osebe, ki so zadolžene za nadzor in obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo.
Posnetki se arhivirajo in po določenem času samodejno brišejo. V primeru incidentov, katerih posledica so oškodovanje premoženja, vandalizem ali ogrožanje posameznikov, se na podlagi pisnega zahtevka organov pregona posnetki zavarujejo in predajo.
Piran: videonadzor prispeva k večji varnosti
Kot so nam pojasnili na Občini Piran, izvajajo videonadzor izključno na območju okoli občinske stavbe v Piranu (nadzor vhodov v stavbo) ter stavbe Medobčinskega redarstva MU ISTRA – izpostava Piran na Bernardinu.
Za videonadzor so se odločili, ker naj bi ta prispeval k večji varnosti zaposlenih ter občanov in obiskovalcev, saj omogoča preventivno delovanje proti vandalizmu, kriminalnim dejanjem in drugim varnostnim tveganjem, hkrati pa predstavlja pomembno orodje za varovanje občinskega premoženja.
Na vprašanje o postavitvi dodatnih kamer so odgovorili, da je to le ena izmed možnosti, ki jih preučujejo, njihove lokacije pa bi bile določene na podlagi poglobljenih analiz in strateškega načrtovanja s ciljem pokritja ključnih točk.
»Glede financiranja smo še v fazi načrtovanja, pri čemer bomo posebno pozornost namenili finančni odgovornosti in optimalni uporabi razpoložljivih sredstev. Glede časovnice uvedbe kamer je ta odvisna od nadaljnjih postopkov odločanja, saj želimo sprejeti rešitev, ki bo prinesla največje koristi za skupnost,« so še zapisali na Občini Piran.
Koper: Videonadzor zmanjšuje tveganja glede varnosti premoženja in življenja ljudi
Mestna občina Koper ima na občinskem območju postavljenih 98 kamer, predvsem na območjih, kjer se dogaja največje število prekrškov in vandalizma, saj je namen videonadzora zagotavljanje varnosti občanov in premoženja, so pojasnili na koprski občini. Pri oceni njihove učinkovitosti so se sklicevali na podatke policije, ki po njihovih besedah kažejo, da so posnetki v veliko pomoč pri preiskovalnih postopkih, pripomorejo pa tudi k odvračanju storilcev od povzročitve kaznivih dejanj.
»Ocenjujemo, da z videonadzorom uspešno zmanjšujemo tveganja tako glede varnosti premoženja kot življenja in zdravja ljudi,« so še zapisali in dodali, da o postavitvi dodatnih nadzornih kamer ne razmišljajo.
Izola: Videonadzor zagotavlja varnost ljudi in javnega premoženja
Izolska občina ne opravlja videonadzora na javnih površinah, ampak z internim videonadzorom zagotavlja varnost zaposlenih samo v lastnih objektih, kot upravljavec občinskih javnih površin pa videonadzor na štirih območjih izvaja Komunala Izola. Temu je botrovalo dejstvo, da se je v preteklosti na obravnavanih lokacijah in v njihovi neposredni bližini zaznalo kazniva dejanja (kraja ali uničevanje premoženja občine ali ogrožanje varnosti posameznikov), so izpostavili na Občini Izola.
Videonadzor se izvaja na zbirnem centru, na območju občinskega pristanišča Izola, kjer so pod videonadzorom vhod v poslovne prostore (pisarna in blagajna), površina glavnega ribiškega pomola ter površine plavajočih pomolov, na parkirišču Lonka, kjer so pod videonadzorom parkirni avtomat ter vhodna in izhodna rampa, in na parkirišču Tomažičeva, kjer je pod videonadzorom parkirni avtomat.
»Občina še nima načrtov za v bodoče. Če se bodo varnostne razmere v mestu poslabšale, bo verjetno eden od ukrepov uvedba videonadzora na nekaterih območjih,« so še zapisali na izolski občini.
Ankaran: Posnetki kamer so lahko v pomoč pri identifikaciji storilcev kaznivih dejanj
V Ankaranu imajo na javnih površinah nameščenih 20 nadzornih kamer v upravljanju občine. Nahajajo se na občinski stavbi na Lazaretu ter v mandračih Valdoltra in Sv. Katarina. Vsa območja videonadzora so ustrezno označena.
Kot so pojasnili na občini, je njihova vloga predvsem preventivna, obenem pa so lahko posnetki v pomoč pri identifikaciji morebitnih kršiteljev oziroma storilcev kaznivih dejanj.
“V občini Ankaran nameravamo z dodatnimi nadzornimi kamerami opremiti tiste javne površine, kjer prihaja do kaznivih dejanj in vandalizma in kjer z drugimi sredstvi ne moremo tega preprečiti. Imamo vsa potrebna dovoljenja in smo v fazi nadgradnje sistema,” so še zapisali na Občini Ankaran.
V Izoli je policija v sedmih letih kamere potrebovala v 17 primerih
Našega sogovornika iz zavoda Državljan D smo zaprosili za komentar o nadzornih kamerah v občinah slovenske Istre.
Savič je opozoril na trditve policijske postaje Piran na varnostnem sosvetu, “da analiza podatkov ne kaže na porast kriminalnih dejanj v občini, temveč celo na njihov upad v primerjavi s preteklimi obdobji”.
“Čemu potem dodatne kamere? V pogovorih s policisti so mi ti dejali, da so sicer veseli posnetkov, velikokrat se pa na njih ničesar ne vidi, ker so kamere nekakovostne, oziroma ker prepozno pridejo po posnetke in jih občina že pobriše,” je pojasnil.
O videonadzoru v Izoli pa nam je povedal, da imajo od 2017 do 2024 zabeleženih 17 vpogledov v kamere.
“To pomeni, da je policija v sedmih letih kamere potrebovala v 17 primerih. Sprašujemo se torej, ali je v Izoli zelo malo kriminala ali so kamere bolj ali manj neuporabne,” je še komentiral Domen Savič.
In kaj bi sam svetoval občinam pri odločanju o videonadzoru?
»Svetoval bi jim analizo potencialnih učinkov v sodelovanju z nadzornimi organi in skrbno določitev kriterijev, s katerimi jih bodo merili. Samo tako bodo lahko dejansko vedeli, kako uporabne so kamere in kdaj bi bilo bolje, če bi se za zagotavljanje varnosti zanašali na drugačne ukrepe,« je pojasnil Domen Savič.
