Na naši obali že več let opažamo, da je na morju vedno več suparjev, ki ob tej vedno bolj priljubljeni športni dejavnosti skrbijo tudi za naravo in iz morja pobirajo različne odpadke. Miha Vivoda, predsednik društva Naredi nekaj za naravo (v nadaljevanju NNN), je povedal, da so se aktivnosti društva dejansko pričele že leta 2016.
»Nekako je vse skupaj sovpadalo s časom, ko je supanje postalo vse bolj priljubljeno tudi na naši obali. Ko supaš na morju, ne moreš mimo tega, da ne bi opazil vrečk, plastenk, steklenic in podobnih odpadkov, ki plavajo v morju.« Povedal je, da so jih tako počasi pričeli pobirati. Po njegovih besedah so supi zelo primerni za to dejavnost, saj so dovolj veliki, da lahko shranjuješ stvari in mirno veslaš naprej. »Zanimivo je bilo, ker me je pri pobiranju odpadkov nekdo slikal in poklicala me je kolegica, ki dela na enem izmed regionalnih časopisov in vprašala, če sem na sliki jaz. To je bila prva bolj uradna objava oziroma začetek našega dela. Ljudje so na ta način pričeli zaznavati in ceniti naše delo,« je pojasnil predsednik društva NNN.
V začetku leta 2017 so ustanovili društvo, mu nadeli ime Naredi nekaj za naravo in od takrat naprej delujejo pod tem imenom. Kot je povedal Vivoda, jih ljudje večinoma poznajo po supanju, izpostavil pa je, da njihovo naravovarstveno dejavnost opravljajo tudi med tekom, rolkanjem, longboardanjem in pohodništvom v naravi. »Definitivno pa med supanjem poberemo daleč največ stvari in smo najbolj koristni. Sup je res zelo uporabna stvar. Poleg športne dejavnosti, naredimo še dobro delo za naravo. Veliko smo na vodi, tako da je učinek velik,« je še dejal.
V dveh letih pobrali 50 tisoč odpadkov
Njihova motivacija je prispevek k naravi, predvsem tudi zato, ker so radi v naravi in ker ne marajo narave, ki je onesnažena. »Mislim, da je to res minimalen vložek, ki ga lahko naredimo. Velikokrat nas ljudje sprašujejo, ali se nam zdi to dovolj in ali ni to jalovo početje, ampak po pravici povedano, v dveh letih smo pobrali 50 tisoč odpadkov. Če vsak izmed nas naredi nekaj, lahko skupaj naredimo zelo veliko,« je prepričan Vivoda. S tem se strinja tudi Mitja Štrajhar, soustanovitelj društva NNN, ki je povedal: »Razlog mojega početja tiči v tem, da svoj prosti čas zelo rad preživljam v naravi, v kateri vidim bistveno pristnost, ki je meni pomembna, brez raznih primesi družbe, ki vanjo ne sodijo. Predvsem sem mnenja, da vsaka dejanja v zvezi z odpadki, pa najsi bodo še tako majhna, lahko prinašajo velike rezultate.« Vivoda je pojasnil, da supajo skoraj vsak dan in pobirajo odpadke in se s tem razlikujejo od ostalih društev, ki jih pobirajo bolj akcijsko. »Mi skušamo skrb za naravo vključiti v posameznikov vsakdan, kar pomeni, da kjerkoli si, lahko nekaj prispevaš. Ljudi stimuliramo, da nekaj naredijo za naravo, ali poberejo odpadek ali ne uporabljajo stvari za enkratno uporabo oziroma skušajo to uporabo zmanjšati,« je povedal predsednik društva NNN. Dostikrat jih ljudje tudi vprašajo, ali ne bi bilo boljše, da bi pričeli delovati na kakšnih drugih področjih. Na to Miha Vivoda odgovarja, da ne izključujejo nobene ideje.
Strinjajo se, da je za naravo možno narediti veliko na različnih področjih. Prepričani so, da je posameznik zelo močno orodje. Ob tem je poudaril, da ne gre samo za to, da odpadke poberejo, temveč so prepričani, da posameznik, ki odpadek pobere, tudi v okolje ne bo ničesar odvrgel. Po njegovih besedah je šport dejavnost, ki te neposredno povezuje z naravo. »Naše društvo je povezano s športom, poskušamo stimulirati ljudi, da to počnejo vsak dan in kjerkoli. Velikokrat se nam zdi, da je posameznik v tej problematiki premajhen, ampak jaz se s tem ne strinjam. Če na tem mestu ponovno omenim, koliko odpadkov smo pobrali v dveh letih, in sicer 50 tisoč, podatek govori zase,« je prepričan. Prav tako se ne strinja, da so glavni krivci za to velika podjetja, ki to proizvajajo. Meni namreč, da smo osebno odgovorni za to. »Če oni to proizvajajo, mi to uporabljamo. Če posamezniki prenehamo nekaj uporabljati, nehamo kupovati, bo to najprej ostalo na policah, kasneje pa se bo nehalo proizvajati,« je prepričan in poudarja, da je najprej potrebno začeti pri sebi. »Naše društvo želi, da ljudje začutijo in pričnejo s spremembami v skrbi za okolje pri sebi. Prepričan sem, da to prinaša najbolj dolgoročne učinke za nas in naše zanamce.«
Večkrat letno razne čistilne akcije, sicer pa pobirajo odpadke vsak dan
Društvo, ki trenutno šteje okrog 20 članov in preko 1000 podpornikov, aktivno deluje skoraj vsak dan. Veliko podpornikov imajo po vsej Sloveniji. Skozi njihove akcije se zvrsti najmanj 500 udeležencev, imajo pa še veliko podpornikov, ki delujejo na drugih področjih. »Naša iniciativa stimulira ljudi, da naj delajo vsak dan, kjerkoli in kadarkoli. Vedno jih lahko dobite preko Facebooka, jim sporočite kakšno dobro idejo. Kolikor je znano, so prvo takšno društvo, zato so prejeli številne klice podpornikov iz drugih delov Slovenije, ki so želeli tudi sami organizirati podobno društvo. Vivoda je na to ponosen, saj je to ogromna potrditev njihovega delovanja.
Vsako leto obiščejo večja slovenska jezera in reke ter tudi tam skušajo narediti kar največ za naravo. »Organiziramo tudi več akcij, kjer združimo vse naše člane in skupaj izvedemo čistilno akcijo. To naredimo vsaj trikrat letno, enkrat letno naredimo akcijo s potapljači, ki je vedno zelo koristna. Potapljači pobirajo odpadke z morskega dna in nam jih predajo na supe. Gre za idealno kombinacijo, ker mi ne moremo pobirati odpadkov v globini, po drugi strani pa potapljači zelo težko plavajo z odpadki, ki jih najdejo. V tandemu smo zelo učinkoviti in letos smo skupaj zbrali 5 kubičnih metrov odpadkov,« je povedal Vivoda. Enkrat letno naredijo tudi akcijo s koprskimi košarkarji Sixt Primorska, kjer organizirajo tek po zaledju in hkrati pobirajo odpadke. »Lani je bila čudovita akcija, tudi letos jo bomo ponovili. Ena izmed teh je locirana v Žusterni. Vsem mimoidočim predstavimo naše delovanje in na mestu izposojamo supe za vse tiste, ki bi radi to preizkusili. V okviru teh akcij organiziramo tudi tečaje supanja, da se ljudje spoznajo s športom, varno uporabo in podobno,« je razložil.
Njihova najpogostejša štartna pozicija je Žusterna oziroma Center vodnih športov, kjer imajo prostor za shranjevanje supov. Želijo si tudi svoj uraden prostor, vendar jim ga zaenkrat koprska občina še ni zagotovila. »Organizirani smo kot društvo, predvsem zato, da lahko tudi formalno delujemo. Drugače pa moram poudariti, da naš primarni cilj ni pridobivanje števila članov, ampak dejanski učinek na samo naravo,« je povedal Vivoda in nadaljeval: »K nam vabimo vse. Tudi tiste, ki niso člani društva. Tisti, ki se pa včlanijo, morajo spoštovati statut društva, v katerem piše, da se vsak obvezuje, da bo med športnimi aktivnostmi v naravi pobral še kakšen odpadek. Članarina je simbolična, 5 evrov, ravno toliko, da uspemo pokriti administrativne stroške čez leto.«
Opozoril je, da imajo večkrat finančne težave, saj želijo kot društvo vsem podpornikom zagotoviti brezplačno izposojo sup opreme, posamezniki pa to odplačajo tako, da poberejo odpadke. »Za nas je odpadek bolj pomemben od denarja,« je bil jasen Vivoda. Trenutno imajo za izposojo 10 supov, ki so primerne velikosti in oblike za pobiranje odpadkov. Sredstva pridobivajo z donacijami in drugimi prispevki. Društvo se lahko pohvali tudi z izjemnimi dosežki na tekmovanjih s supom. »V lanskem letu smo kot društvo dosegli skoraj 10 odličij na tekmovanjih s supom, tako da smo z letošnjim letom osredotočili tudi na tekmovalne discipline in upamo, da bo v naslednjem letu športno društvo NNN še bolj vidno tudi na tekmovalnem sup področju,« je pojasnil predsednik društva. V društvu so med drugim opazili, da so postali pomemben sogovornik naravovarstvenih iniciativ in medijev. »Sodelovali smo že v kar nekaj naravovarstvenih oddajah. Aktivno smo prisotni v medijih, saj redno poročamo o naravnih ujmah ali podobnih tematikah,« je še povedal.
Ko pripeljejo odpadke na kopno, jih pravilno razvrstijo v zabojnike v zbirnih centrih. Pred časom so nekoliko več sodelovali z lokalnimi komunalnimi podjetji, v zadnjem času nekoliko manj. Podjetja so jim pomagala nabaviti določen del opreme. Njihov velik podpornik je Luka Koper, ki jih je podprla že drugo leto zapored. Letos so z njimi sodelovali v okviru luških dni, predsednika društva pa so postavili kot botra, predvsem zato, ker je bila rdeča nit onesnaževanje oziroma plastika. Postali so ambasadorji iniciative Moja reka.si. To je vseslovenska akcija, kjer se promovira ravno take akcije, in sicer čiščenje narave po različnih lokacijah po Sloveniji.
Kakšnih odpadkov je v našem morju največ?
»Nič presenetljivega. Najbolj prisotna je plastika, predvsem zato, ker pač plava. Na žalost plava samo 1/3 plastike, kar pomeni, da tisto, kar mi vidimo, je le vrh ledene gore. Vsaj še 2/3 plastike nas čaka pod morskim dnom. Veliko je ostankov embalaže, raztrganih ribiških mrež in podobnega. Ogromno je vrečk, pločevink in steklenic,« je naštel Miha Vivoda. Kot je dejal, je po vsakem močnem vetru teh odpadkov veliko. »Ljudje velikokrat mislijo, da je toliko odpadkov zaradi turizma in turistov, vendar temu ni tako. Drži sicer, da se po vikendu pozna, da je več odpadkov, vendar so največji onesnaževalec morja reke. S kopnega prenesejo vse v morje. V severnem Jadranu je to nedvomno Pad, kjer opažamo, da več kot je padavin, več odpadkov prinese k nam. Največji onesnaževalec v Jadranskem morju pa so albanske reke.«
Miha Vivoda je prepričan, da lahko vsak izmed nas naredi veliko za naravo. »Menim, da se ne smemo omejevati in misliti, da smo samo kapljica v morju. Mi smo do danes pobrali že zelo veliko odpadkov in verjamem, da jih bomo še veliko več. Menim, da mora vsak od nas dati svoj prispevek k čistejši naravi,« je zaključil predsednik društva NNN.
Petra Mežnarc
