Dodiplomski študij je zaključila na Univerzi v Trstu, na Fakulteti naravoslovnih ved, kjer je diplomirala na temo epifitov na listih pozejdonke (Posidonia oceanica) ob obalni cesti med Koprom in Izolo. Magistrirala je na Univerzi v Novi Gorici (Fakulteta za znanosti o okolju), v zaključnem delu je preučevala dejavnike, ki vplivajo na zasedenost habitatov ribjih združb v plitvem obalnem območju, doktorirala pa na Univerzi v Mariboru (Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo), kjer se je pod mentorstvom prof. dr. Lovrenca Lipeja ukvarjala z izbiro mikrohabitatov pri obrežni favni babic v Tržaškem zalivu.
Od decembra 1999 je na Morski biološki postaji v Piranu vključena v raziskave biotske raznovrstnosti slovenskega obalnega morja. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.
Dr. Martina Orlando Bonaca, v kakšnem stanju je naše morje?
Trenutno še vedno ocenjujemo, da je ekološko stanje slovenskega morja dobro. Čeprav je res, da opažamo veliko sprememb. V naše morje prihaja veliko novih vrst, predvsem prek dveh procesov. Prvi je bioinvazija, ko pridejo v novo okolje vrste iz drugih biogeografskih provinc in lahko predstavljajo problem domačim vrstam, jih lahko ogrožajo in izpodrivajo. Tem vrstam pravimo tujerodne vrste. Trenutno 90 odstotkov tujerodnih vrst, ki pridejo v naše morje, ostaja neškodljivih. Vkomponirajo se v prazne ekološke niše in postanejo del biodiverzitete okolja. Drugi proces je tropikalizacija, pri kateri obravnavamo topoljubne vrste, ki prihajajo v slovensko morje zaradi povišanja temperature morja.
Sočasno opažamo tudi regresijo določenih pomembnih habitatov, ki jih imamo v slovenskem morju. Sama se ukvarjam predvsem z morsko vegetacijo in podrobneje spremljam stanje morskih gozdičkov rjavih alg. Vsi se zavedamo, kako so pomembna drevesa na kopnem, ne zavedamo pa se, da imamo podobne gozdičke na kamnitem dnu v morskem okolju. Tu so zelo pomembne rjave alge iz rodu Cystoseira (cistozire). V celotnem Sredozemskem morju, in tudi slovenskem, v zadnjem desetletju opažamo obsežne regresije, zato veliko delamo tudi na obnovi takih habitatov, tako da jih spomladi gojimo v laboratorijskih pogojih in mlade cistozire nato presajamo v naravno okolje. Opažamo tudi spremembe na travnikih morskih cvetnic, ki so prav tako pomembne rastline na sedimentnem dnu, saj stabilizirajo sediment, zavarujejo obalo pred erozijo, proizvajajo kisik in so pomemben ponor ogljika.
Kaj pravzaprav pomeni biodiverziteta in zakaj je pomembna?
Gre za raznolikost življena v morju. Prof. dr. Lovrenc Lipej vedno pravi, da je slovensko morje kot Noetova barčica, saj imamo zelo veliko vrst, nobene pa v izobilju. Če pogledamo, koliko vrst ima slovensko morje v primerjavi s celotnim Jadranskim morjem, vidimo, da smo kar bogati po vrstni pestrosti. Morda vrste niso tako pisane, kot jih vidimo v nekaterih tropskih morjih, a imamo recimo izjemno pestrost obrežne ribje združbe, golih polžev in drugih nevretenčarjev. Biodiverziteta je torej vsa pestrost življenja v morskem okolju.
S čim se trenutno ukvarja vaša skupina za biodiverziteto?
Ukvarjamo se z raziskavami bentoške flore in favne, ribjih združb, kartiramo in ovrednotimo stanje bentoških habitatnih tipov, se ukvarjamo z ekologijo biogradnikov (to so tiste vrste, ki ustvarjajo habitate na morskem dnu) in s tujerodnimi vrstami. Veliko napora namenjano ohranjanju ogroženih vrst, ugotavljamo vzroke za njihovo regresijo, razvijamo in testiramo tehnike in metode za ponovno selitev teh biogradnikov, kot so denimo korale, leščurji, rjave alge in morske trave.
Katere pa so te tujerodne vrste, ki prihajajo k nam?
Tujerodnih vrst je v našem morju že preko sedemdeset. Večinoma gre za pritrjene mahovnjake, mnogoščetince, mehkužce, alge in nekaj mobilnih vrst, npr. rak – zadnje čase je denimo v ospredju modra rakovica. Na področju države imamo sklenjene nekajletne pogodbe z ministrstvom, v okviru katerih spremljamo stanje tujerodnih vrst na različnih območjih. Ne gre sicer za tako dolgoročen monitoring, kot ga izvajamo za makroalge, fitoplankton in bentoške nevretenčarje pod okriljem Agencije za okolje (ARSO), gre pa za projektni monitoring, prek katerega se spremlja njihova številčnost in razširjenost v slovenskem morju.
Kako te vrste pridejo k nam?
Tujerodne vrste k nam pridejo zaradi človeških dejavnikov. Tu so zelo pomembni marikultura, plovba – nove vrste prihajajo pritrjene na trupe ladij ali v balastnih vodah. Veliko jih prihaja prek Sueškega prekopa. Večina teh vrst se sicer v novem okolju ne obdrži ali pomrejo v prvem letu. Tiste, ki ostanejo, večinoma ne povzročajo ekološke škode, najdejo kakšno nišo, ne uspejo preseči domorodnih vrst. V redkih primerih povzročajo tudi ekonomsko škodo. Tu lahko citiram kolegico dr. Andrejo Ramšak, ki preučuje, kako školjkarstvu trenutno povzročajo škodo ploski črvi, ki so domnevno tujerodni.
Kaj lahko pravzaprav storimo za zaščito morskega ekosistema?
Na Morski biološki postaji Piran se primarno ukvarjamo s temeljnimi raziskavami. Da so rezultati naše znanosti uporabni tudi za širšo javnost oziroma za zaščito našega morja, smo vpleteni v dve zelo pomembni evropski direktivi. Prva je Okvirna vodna direktiva (OVD), ki je stopila v veljavo, še preden je Slovenija postala članica Evropske unije, od 2005 pa smo tudi mi vključeni v proces implementacije te direktive. Za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja našega morja izvajamo monitoring različnih bioloških elementov. To so za nas zelo pomembni bioindikatorji. Spremljamo stanje makroalg na kamnitem morskem dnu, fitoplanktona v vodnem stolpcu in bentoških nevretenčarjev v sedimentnem dnu. To pomeni, da ves čas spremljamo, kako se te družbe spreminjajo in opozorimo državo, v tem primeru, Agencijo za okolje, na določene spremembe. V primeru, da stanje ni dobro, je potem država tista, ki mora sprejeti primerne ukrepe, da se stanje izboljša.
Druga je Okvirna direktiva o morski strategiji (ODMS), ki je stopila v veljavo 2008 in je bolj široka, vpletenih je veliko več bioloških indikatorjev, namenjena je celotnemu morju, medtem ko OVD poleg kopenskih voda pokriva prvo miljo morja ob obali. V okviru ODMS mora vsaka država članica spremljati tudi pritiske na morsko okolje, npr. kemijske in hidromorfološke parametre, odpadke, podvodni hrup. Stanje morja moramo ovrednotiti vsakih šest let. Nato se v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor razmišlja o ukrepih.
Kaj pa tovrstni posegi, kot je načrtovana ureditev obalne poti med Koprom in Izolo?
Po naših informacijah se obalna pot ne bo začela urejevati, dokler ne bo zaključena študija, kjer se bo še bolj natančno popisalo habitate na morskem dnu ob tem obalnem odseku. Nato se bo iskalo take rešitve, ki bodo čim manj škodile temu okolju. Verjetno se bo dovolilo postavitev pomolov na pontonih. Tako bo voda lahko krožila, tokovanje se tam ne bo spremenilo in pomoli ne bodo delali sence na morsko vegetacijo. Alge in morski travniki rabijo svetlobo, da uspevajo. Ob obalni cesti Koper – Izola imamo pomemben gozdiček rjavih alg, ki nudi zatočišče, hrano, gnezdišča za številne ribe in manjše nevretenčarje, kjer pa je dno sedimentno, se razprostira ne le travnik pozejdonke (en kilometer po dolžini), temveč tudi travniki kolenčaste cimodoceje, ki je najbolj razširjena morska cvetnica v slovenskem morju. Tudi ta pomembno prispeva k temu, da zadržuje sediment, umirja valovanje, nudi zatočišče in hrano številnim vrstam. Nekatere med njimi so tudi komercialno zelo pomembne, denimo številne ribe in glavonožci (npr. sipe).
Kako bi še lahko zmanjšali človeški vpliv, kako lahko slehernik vpliva na to, da se morje ohraniti tako, kot je?
Splošno sporočilo je, da se organizmov ne odnaša iz morja. Ne živih, ne mrtvih, da se ne povzroča škode. Meduz se denimo ne daje na kopno, da se tam posušijo. Rakov se ne vleče iz morja. Živali trpijo, pri tem ne znajo kot sesalci zajokati, pokazati, da jim je hudo, a dejansko vse to škodi okolju. Tudi odnašanje praznih lupin školjk dolgoročno pelje v degradacijo morskega dna. Pa prelaganje kamnov ob obali, na kar vsako leto opozarjajo v Krajinskem parku Strunjan.
Vedno smo seveda veseli, če kdo kaj novega odkrije. Takrat lahko kakšne fotografije pošlje na naš info elektronski naslov. Vedno pravimo, uživajte v morju, a ne povzročajte škode.
