Astronavti zapustili Mednarodno vesoljsko postajo
Nasini astronavti Nick Hague, Sunita Williams in Butch Wilmore ter ruski kozmonavt Aleksander Gorbunov so se poslovili od Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in se vkrcali na vesoljsko plovilo Dragon podjetja SpaceX. Po približno 17 urah poleta naj bi pristali ob obali Floride, predvidoma sredi noči.
Namesto nekaj dni sta v vesolju ostala 9 mesecev
Za Haguea in Gorbunova je bila vrnitev povsem pričakovana, saj sta na ISS prispela septembra lani kot del odprave Crew-9. Njuna misija je bila posebna, saj sta bila v plovilu za štiri le onadva, dva sedeža pa sta ostala prazna za Williamsovo in Wilmora. Ta dva astronavta sta se na vesoljsko postajo odpravila junija lani s testnim plovilom Starliner podjetja Boeing, ki pa je imelo številne tehnične težave. Prvotno bi morala ostati v vesolju le deset dni, a se je njuna misija podaljšala na devet mesecev.
Tehnične težave Starlinerja
Začetek misije Williamsove in Wilmora ni potekal po načrtih. Njuno plovilo Starliner je med poletom naletelo na več tehničnih težav, kar je povzročilo podaljšano testiranje in preverjanje varnosti. Zaradi preteklih slabih izkušenj je Nasa sprejela odločitev, da se Starliner vrne na Zemljo brez posadke, astronavta pa se bosta vrnila z vesoljskim plovilom Dragon v sklopu redne rotacije.
„Ne počutimo se zapuščene ali ujete, vse je potekalo v sklopu načrtov,“ je dejal Wilmore, ki je poudaril, da so astronavti navajeni prilagajanja na spremembe.
Nova posadka prispela na ISS
V nedeljo so na Mednarodno vesoljsko postajo prispeli novi člani odprave: ameriški astronavtki Anne McClain in Nichole Ayers, japonski astronavt Takuja Oniši ter ruski kozmonavt Kiril Peskov. Po opravljeni primopredaji posadke je Dragon s posadko Crew-9 ob 6.05 po srednjeevropskem času zapustil ISS.
Na postaji ostajajo Nasini astronavt Don Pettit ter ruska kozmonavta Aleksej Ovčinin in Ivan Vagner. Njihova vrnitev je predvidena aprila s plovilom Sojuz, ki bo pristalo v kazahstanski puščavi.
Rekorderji dolgotrajnih misij
Williamsova in Wilmore sicer nista postavila rekorda v dolžini bivanja v vesolju. Leta 2023 je Nasin astronavt Frank Rubio na ISS preživel kar 371 dni zaradi tehničnih težav s plovilom za povratek. Rekord, pa ostaja v rokah ruskega kozmonavta Olega Kononenkova, ki je septembra 2024 končal 374-dnevno misijo.
Najdaljše neprekinjeno bivanje v vesolju pripada zdaj že pokojnemu kozmonavtu Valeriju Poljakovu, ki je na postaji Mir preživel 437 dni. Dolgotrajno bivanje v breztežnostnem prostoru povzroča resne zdravstvene posledice, kot so izguba kostne gostote, mišične mase in težave z vidom. Načini, kako te učinke omiliti, so predmet številnih raziskav, pri katerih sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.
