Bencin, med, meso, sadje in zelenjavo, krmilo za živali, otroška oblačila, vljudnost, nasmehe, domače okolje. Vse to so do preteklega tedna pogrešali Tržačanke in Tržačani, ki so pred pandemijo redno zahajali po nakupe v Sežano.
Odkar lahko prebivalci obmejnega pasu ponovno prosto prehajajo mejo (do 60-kilometrske razdalje od doma), pa še ni bilo opaziti pričakovanega navala kupcev, gostov in strank. Včeraj smo obiskali več trgovin tega obmejnega mesteca, prepričani, da bo v velikih prodajalnah stala običajna sobotna vrsta italijanskih državljanov, smo pa kar kmalu opazili, da se naša pričakovanja ne bodo izpolnila.
SADJE, ZELENJAVA IN MED
»Nekaj kupcev več je v teh dneh bilo, a ne toliko, kolikor jih je bilo ob sobotah pred pandemijo,« je povedal Boštjan Trobec iz Štanjela, ki na sežanski tržnici prodaja med. Trobec meni, da se je marsikdo pri prilagajanju izrednim razmeram privadil na domače okolje in se odločil, da se ne bo več odpeljal do Sežane. »Rezultate prostega prehajanja meje bomo lahko ocenili le čez nekaj mesecev,« je prepričan.
Nekoliko bolj pozitivno pa gleda na prihodnost Lilijana Žnideršič iz Kopra, ki že vrsto let prodaja povrtnine na sežanski tržnici: »Porast števila kupcev smo opazili sredi tedna. Kdor je prišel v Sežano, je bil vidno zadovoljen.« Enakega mnenja je Grega Batagelj, ki je v svojo trgovino s sadjem in zelenjavo ob sobotah do lani sprejemal desetine kupcev na uro: »Ko je bilo prehajanje meje prepovedano ali zapleteno, smo pri nas izgubili kar 50 do 70 odstotkov dobička. Zdaj opažam, da Tržačani bolj prisegajo na domače pridelke kot domačini, ki raje zahajajo v market. Pa še vremenske razmere so bile pozimi in spomladi kmetovalcem nenaklonjene.« Na tržnici in v trgovini s sadjem in zelenjavo bi brez kupcev iz Trsta in okolice težko naprej obratovali.
Bližnji Mercator pa je bil včeraj dopoldne dobro obiskan. V njem so se nakupom posvečali domačini in Tržačani. Slednje je najbolj pogrešal Erik Zalar, ki v znanem marketu vodi svojo mesnico. »Takoj sem opazil, da je prehajanje meje prosto. Že včeraj je bilo kupcev več in z veseljem sem ponovno postregel zvestim strankam, ki jih nisem že dolgo videl.« Zalar meni, da bi brez Tržačanov sežanske trgovine ne preživele: »Celotna družba je v Sežani vezana na čezmejne obiske.«
BOLJ KOT TRGOVINE JE POGREŠAL SLOVENIJO
V parkirišču pred marketom je bilo včeraj opaziti nekaj italijanskih evidenčnih tablic. Še pred 10. uro je marsikdo že napolnil prtljažnik in se odpravljal domov. Iz Trsta se je do parkirišča pri Kosovelovem domu pripeljala tržaška Slovenka Tanja Carli, ki je najbolj pogrešala sežansko knjižnico: »Pri srcu mi je, da lahko prosto pridem v Slovenijo, kjer se počutim doma. V trgovinah in uradih se lahko pogovarjam slovensko, kupujem slovenske pridelke in obiščem frizerko.«
»Dokler je bilo to mogoče, sva vsak teden prihajala v Sežano po nakupe. Prepričana sva, da sta sadje in zelenjava tu res biološko pridelana in zaupava proizvajalcem,« je povedal Mauro, ki bo z ženo bo spet redno prečkal mejo in si ob sobotah privoščil še kavo.
»Dan danes se v Trstu zlahka najdejo slovenski proizvodi. Tudi cene goriva so z deželnim popustom pri nas sprejemljive, a vseeno smo z družino komaj čakali, da prekoračimo mejo brez skrbi,« je pred Tušem povedal Tomor. Iz Benečije pa se je v Sežano pripeljal Ivan Blasutto, ki je pred pandemijo redno obiskoval prijatelje v Kobaridu in Tolminu: »Nisem pogrešal nakupov ali bencina po nizki ceni. V času omejevanj me je najbolj motilo prav to, da nisem smel v Slovenijo.« Že od malih nog pa matično domovino redno obiskuje Dimitrij, ki samo v Sloveniji kupuje specifično krmilo za živali: »Tu dobim pšenico in druge izdelke za pridelovanje zemlje, ki jih pri nas na Tržaškem ni.«
NAVAL, A LE NA OTROŠKA OBLAČILA
Skoraj 70-odstotni porast števila kupcev so od četrtka do sobote opazili v trgovini z oblačili in modnimi dodatki Kik. »Lahko zatrdim, da je bil v teh dneh pravi naval kupcev,« je povedala prodajalka Lana Jamšek, ki je sicer prepričana, da bi trgovina še naprej dobro obratovala tudi brez čezmejnih kupcev. »Z ženo sva pogrešala obisk trgovine otroških oblačil Pepco, kjer so cene in kakovost boljši kot pri nas. Tudi kosilo v gostilni smo pogrešali in bencin, po katerega pridem raje v Slovenijo, kljub temu, da imamo v Trstu popust,« je priznal Andrea.
Z otroki je v Sežano prišla Federica D’Agostini, Slovenka z Grete, ki prav tako kot Andrea kupuje v Sloveniji otroška oblačila: »Iz novic mi je bilo takoj jasno, da lahko prosto prehajamo mejo. Opažam pa, da je na črpalkah in v trgovinah malo ljudi, zato verjetno niso vsi še ugotovili, da se lahko pripeljejo do Sežane in brez testiranja vrnejo domov.« Stranke iz sosednje Italije so edino sobotno vrsto ustvarile pri avtopralnici. Mauriziu iz Škednja še ni povsem jasno, ali se res lahko prehaja mejo brez testiranja. Kljub temu je pospremil prijateljico na obisk hčere, ki živi v Sežani in se pri tem ustavil na bencinskem servisu. Pred pandemijo je redno prihajal v Slovenijo po nakupe in vse kaže, da bo staro navado obdržal.
S KOLESOM JE V SLOVENIJI LEPŠE
Skupina zagrizenih kolesarjev se je po devetih mesecih ponovno odpravila na izlet po priljubljenih slovenskih cestah. Manj prometa, kolesarske steze in prijaznejši vozniki so razlogi, zaradi katerih se Baldin, Alfonso, Marino, Felice in Lupo raje vozijo po Sloveniji. »Na čezmejno dopoldansko turo smo se do lani oktobra odpravljali najmanj dvakrat tedensko. Slovenijo izbiramo zato, ker so ceste lepše in je storitev za kolesarje več,« je povedal Baldin, ki je v mladih letih kolesaril v ekipi Giordana Cotturja.
SPRAVLJANJE ZIMSKIH PNEVMATIK
Že v četrtek sta Miran in Aleš Hrvatič, lastnika vulkanizerskega podjetja, imela polne roke dela. Med zaporo je pri njih bilo do 50 odstotkov manj obiskov. Marsikdo se je odločil, da bo pnevmatike zamenjal v Italiji, zveste stranke pa se niso vdale. »Kdor prisega na kakovost in mu ni vseeno, kdo opravi delo na avtomobilu, se bo še vračal k nam. Prepričan pa sem, da se bomo v normalno stanje, poslovno in življenjsko, vrnili čez najmanj dve leti,« je povedal Aleš Hrvatič.
Valentina Sancin
Primorski dnevnik
