Gosenice živijo v krošnjah dreves (na deblu in rogovilah vej), kjer se zadržujejo v gnezdih – zapredkih. Ponoči se prehranjujejo z iglicami/listi. V jutranjih urah se vračajo iz krošenj v gnezda. Po drevesu in po tleh se premikajo v sprevodu – od tod tudi njihovo ime. Selijo se od enega prehranjevalnega mesta do drugega.
Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta škodljivca dreves. Pinijev sprevodni prelec napada bor in cedro, redko tudi macesen. Hrastov prelec napada predvsem hrast, lahko tudi brezo, gaber, kostanj in bukev, ki rastejo v bližini glavnih gostiteljev. Posledica obžiranja dreves so izguba listov ali iglic in večja občutljivost dreves za druge škodljivce. Drevesa lahko ostanejo brez iglic ali listov v manj kot tednu dni. Mlajša drevesa lahko ob hujšem napadu odmrejo. Zaradi čedalje toplejšega okolja v zadnjih letih je gosenic prelcev vse več, večje je tudi območje, ki ga ti škodljivci prizadenejo.
Gosenice povzročajo hude alergijske reakcije na koži
Gosenice prelcev imajo na telesu drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice, ki so obrambni mehanizem pred napadalci (npr. pticami in malimi glodavci). Te vsebujejo toksin (strupene beljakovine), ki povzročajo sproščanje histamina. Dlačice lahko pri ljudeh škodljivo delujejo na kožo, oči, dihala in lahko sprožijo sistemsko alergično reakcijo, opozarjajo na NIJZ.
Tudi pri živalih (predvsem psih, pa tudi konjih, govedu in divjih živalih) lahko neposreden stik s strupenimi dlačicami gosenic prelcev, bodisi pri zaužitju ali vdihu, povzroči močno otekanje ter vnetje sluznice ustne votline in jezika, pretirano slinjenje, oteženo dihanje in druge znake.
Pri stiku s kožo dlačice povzročajo vnetje – gosenični dermatitis. Vnetje se kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčasti.
Pri stiku z očmi ali dihali povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Zabeleženih je tudi nekaj hudih alergičnih reakcij (anafilaktičnih šokov) pri ljudeh, ki so bili močno izpostavljeni gosenicam.
Obolenja se pojavljajo posamično ali v izbruhih. Pojavljajo se lahko skozi celo leto, saj jih lahko povzroči tako stik z živimi kot mrtvimi gosenicami ali gnezdi. Posebej občutljivi so otroci in starejši ljudje.
Težave nastopijo po neposrednem stiku z gosenicami, še bolj pogost pa je aerogeni prenos dlačic (po zraku). Dlačice lahko ostanejo na površini zemlje tudi še eno leto (v tem času razpadejo in niso več škodljive).
Posledice stika s strupenimi ožigalnimi dlačicami gosenic pinijevega in hrastovega sprevodnega prelca zdravimo simptomatsko (lajšanje težav). Težave običajno trajajo nekaj dni. Pogosto je potrebna zdravniška pomoč.
Kako postopamo pri stiku z dlačicami gosenic prelcev:
- oblačila, na katerih predvidevamo, da so dlačice gosenic, najprej presesamo s sesalnikom in jih nato previdno slečemo, da čim manj dlačic pride v stik s kožo; oblačila nato operemo ločeno od ostalega perila;
- prizadeto kožo na srbečih mestih prelepimo in odlepimo s samolepilnim trakom, da odstranimo dlačice;
- nato kožo speremo z milom in vodo, razdraženo kožo posušimo brez dotikanja (na zraku ali s sušilnikom za lase s hladnim zrakom);
- srbeče mesto hladimo z ledom, po potrebi obiščemo zdravnika (pri pregledu zdravnika obvestimo o stiku z gosenicami).
Priporočila za prebivalce
- izogibajmo se s prelci napadenih delov gozdov in drugih površin v mestih ali naseljih;
- v primerih namnožitve prelcev se v vetrovnem vremenu ne zadržujmo v bližini gozdov;
- ne dotikajmo se gosenic in njihovih zapredkov;
- otroke poučimo, naj se ne dotikajo ali približujejo zapredkom ali gosenicam prelcev;
- pse in druge hišne živali izurimo ali jih pridržimo, da preprečimo stik z gnezdi ali gosenicami prelcev;
- če opazimo zapredke prelcev v parkih ali na drugih javnih površinah v mestih in naseljih, to sporočimo na lokalno skupnost;
- če opazimo zapredke prelcev v gozdu ali na gozdnem robu, to sporočimo na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije;
- odstranjevanje zapredkov prelcev na površinah, katerih smo lastniki, moramo zagotoviti sami, izvede pa naj ga usposobljen izvajalec.
