Kot so nam pojasnili na piranski občini, bo kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti do 31. januarja 2026 določila vlada z uredbo. Na podlagi uredbe in pridobljenih podatkov, bosta minister, pristojen za stanovanjsko politiko, skupaj z ministrom, pristojnim za gostinstvo, do 30. aprila 2026 izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti.
Medtem ko je ljubljanski župan Zoran Janković napovedal, da omejitve v Ljubljani ne bodo razrahljali, v drugih (turističnih) občinah razmišljajo drugače. Na Bledu so že napovedali, da bodo kratkotrajno oddajanje omogočili v skladu z maksimalnim zakonsko dopustnim številom dni, vsaj v eno in dvostanovanjskih stavbah. Za večstanovanjske stavbe bodo odločitev sprejeli po temeljiti analizi.
V Piranu je turizem za občino strateška gospodarska panoga, zato nameravajo tam omogočiti najdaljše obdobje oddajanja. Novi zakon po njihovem mnenju omejuje večletna prizadevanja za desezonalizacijo turizma, da stroge časovne omejitve ne rešujejo stanovanjske problematike, temveč ustvarjajo pravno in ekonomsko negotovost ter zmanjšujejo konkurenčnost destinacije.
ODLOČITEV NA PODLAGI ANALIZE
Na Mestni občini Koper so nam pojasnili, da bodo pristopili k podrobni analizi stanja, nosilnih zmožnosti prostora, javnega interesa in interesa nastanitvenih ponudnikov ter nato sprejeli odločitev o morebitnih ukrepih za dosego primernega ravnotežja. »Zavedamo se, da je sobodajalstvo nepogrešljiv sestavni del turistične ponudbe destinacije in pomemben vir prihodkov občank in občanov, je pa za našo skupnost življenjskega pomena tudi, da učinkovito zaustavi smer spreminjanja stanovanjskih enot oziroma bivališč občank in občanov v stalne turistične nastanitve,« so navedli.
Na Občini Izola pozdravljajo uveljavitev sprememb. Te po njihovem mnenju prinašajo pomemben korak k bolj poštenim in transparentnim pogojem za vse ponudnike turističnih nastanitev ter k učinkovitejšemu nadzoru nad to dejavnostjo.
»Občina razume pomen turizma za lokalni razvoj, vendar hkrati opozarja, da se turistične občine vse pogosteje srečujejo z izzivi na področju dostopnosti stanovanj za domačine, zlasti mlade, družine in stanovanj za zaposlene v turistični ter drugih panogah,« pravijo v Izoli in dodajajo, da je rast kratkoročnih najemov v zadnjih letih opazno zmanjšala ponudbo stanovanj za dolgoročni najem in vplivala na rast cen, kar neposredno vpliva na kakovost bivanja prebivalcev.
»Turizem je pomemben del identitete izolske občine, vendar mora biti razvoj usklajen s potrebami ljudi, ki v njej živijo vse leto. Občina si bo prizadevala, da bo tudi v okviru nove zakonodaje našla pravo ravnovesje med turistično ponudbo in dostopnostjo stanovanj za prebivalce,« poudarjajo, zato si bodo v prihodnjem obdobju prizadevali za spodbujanje dolgoročnega oddajanja stanovanj, zlasti za mlade in lokalne prebivalce; aktivno sodelovanje z državo pri oblikovanju dodatnih ukrepov za občine z visoko turistično obremenitvijo ter za trajnosten in odgovoren razvoj turizma, ki bo dolgoročno koristil tako obiskovalcem kot občanom.
»Naš cilj ni zmanjševanje turistične dejavnosti, temveč njeno uravnoteženje z življenjem skupnosti. V Izoli želimo, da se turizem razvija v smeri, ki bo zagotavljala kakovost bivanja in stabilnost lokalne skupnosti,« še pravijo na občini, kjer bodo spremljali učinke nove zakonodaje na lokalnem stanovanjskem trgu in bodo, kjer bo potrebno, predlagali dodatne prilagoditve ali ukrepe v korist prebivalcev ter trajnostnega razvoja občine. Ko bo sprejeta še vladna uredba, bodo to tematiko uvrstili na eno od rednih sej občinskega sveta in se odločili, kako v bodoče obravnavati kratkoročne najeme stanovanj. Takrat bodo dorekli morebitne nadaljnje korake.
V Občini Ankaran, kjer je 28 sobodajalcev, še niso sprejete dokončne odločitve glede nadaljnjih omejitev v občini. Prav tako sobodajalci glede tega še niso prejeli nobenih predlogov oziroma pobud, so nam sporočili.
ODPRTA VPRAŠANJA IN POSLEDICE
“Vsak župan ve, od česa občina živi oziroma koliko turistične takse prejema,” pravi Stefano Božiček iz portoroškega podjetja Adriabnb in dodaja, da bi omejevanje v taki občini, kot je piranska, prineslo številne druge posledice, denimo upad delovnih mest v turizmu.
Da kljub sprejetju zakona ostaja še veliko odprtih vprašanj, se strinja direktor Turistično-informacijskega centra Izola, Dean Kocjančič. “Gre za prenos odgovornosti z države na občine,” pravi in pojasnjuje, da nastanitev pri zasebnikih v izolski občini predstavlja izredno pomemben segment turizma.
Zakon določa tudi splošne pogoje za kratkoročno oddajanje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj. Dejavnosti se ne bi smelo opravljati v oskrbovanih stanovanjih.
Novi zakon prinaša tudi prenovljeno kategorizacijo nastanitvenih obratov višjih kakovostnih kategorij, med drugim uvaja novo najvišjo kategorijo za turistične kmetije, peto zlato jabolko. Gostinstvo pa naj bi z večjo fleksibilnostjo pri poslovanju razbremenil birokratskih postopkov.
Zakonu so ostro nasprotovali v združenju sobodajalcev. Kot nam je v odzivu na sprejetje zakona povedal Franc Kraševec, predsednik odbora za turizem v piranski občini, so sami podprli stališča združenja sobodajalcev. “Menimo, da to ni dober zakon. Stanovanjske težave se ne morejo reševati prek turizma,” je jasen.
