Neprijeten vonj posledica organskega razkroja usedlin v Badaševici

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kljub temeljitemu čiščenju vkopanih jaškov na območju proge nekdanjega Tomosa, ki sta mu sledila celovit pregled in čiščenje cevi meteorne kanalizacije širšega območja, neprijeten vonj v Olmu in Semedeli še vztraja. Pristojne institucije, ki si skupaj z Mestno občino Koper ves čas prizadevajo odpraviti vzrok neprijetnih vonjav, so v zadnjih dneh znova temeljito pregledale teren in opravile več meritev ter potrdile, da je vonj posledica razkroja biološkega materiala na dnu struge Badaševice.

 width=

Vse odkar je bilo na območju ob Badaševici, še zlasti med Olmom in Semedelo, zaznati neprijeten vonj po plinu, si pristojne službe prizadevajo odpraviti vzroke zanj. Tudi ta teden so tako opravili več terenskih ogledov, Direkcija RS za vode je preverjala možnost dodatnega čiščenja brega Badaševice in dna struge, Marjetica je vzdolž celotne trase preverila delovanje meteornih izpustov. Pregledali so tudi območje bližnjih obratov, kjer niso zaznali napak v delovanju oziroma sprememb vonja in barve vode kot tudi delovanje kanalizacijskega sistema v bližini glavnega kolektorja na Bonifiki, kjer izpustov niso zaznali, kar potrjujejo tudi redne analize vode, ki jih po naročilu koprske občine opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

 

Pri enem od ogledov so opazili, da se je dno struge Badaševice temno obarvalo, zato so se včeraj znova sestali medobčinska služba za zaščito, reševanje in okolja, predstavniki Gasilske brigade Koper, podjetja VGP Drava in Marjetice Koper. Aktivirali so tudi Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) Instituta Jožef Stefan, ki je iz reke Badaševice odvzel vzorce vode in opravil analizo zraka. Uradno poročilo še čakajo, vendar po prvih navedbah opravljene analize ne kažejo na onesnaženost vode oziroma zraka s spojinami. V vodi so sicer zaznali veliko prisotnost mulja, zato je trenutno stanje vode v Badaševici posledica preobremenjenosti z organskimi snovmi ter pomanjkanja kisika v vodi.

 

Podobno ugotavljajo tudi pri Agenciji RS za okolje, kjer pravijo, da gre najverjetneje za kombinacijo hidroloških razmer (nizek vodostaj zaradi pomanjkanja padavin), znatne obremenjenosti z organskimi snovmi in visokih temperatur, ki so povzročile pomanjkanje kisika in obarvanost dna struge.

 

MOK se z direkcijo za vode dogovarja za čiščenje bregov in usedlin z dna reke Badaševice, poleg tega bo še naprej izvajala meritve plinov v zraku in analize vode, opravila pa bo tudi analizo usedlin z dna struge. Ob tem Morska biološka postaja Piran preučuje možnost, ali je potemnitev dna Badaševice lahko posledica organskega razkroja alg.

 

Vir in foto: eKoper