Kaj se lahko zgodi, če je način prehranjevanja pri aktivnem posamezniku dlje časa neustrezen?
Želje po boljših rezultatih so pogosto prisotne pri športnikih in kar nekaj se jih poslužuje raznih diet, ki pa za športnike nikakor niso primerne. Nekateri športniki namreč meni, da bi z določenim načinom prehranjevanja te rezultate lažje dosegli, prav tako, da lahko do boljših rezultatov pridejo le z določenim izgledom ali telesno maso. Žal je mnogo športnikov, ki so pripravljeni tvegati svoje zdravje, da bi te rezultate dosegli. K temu pripomorejo še pritiski trenerjev, staršev ali tudi lastni, saj si veliko športnikov želi izgledati in tekmovati kot njihovi športni vzorniki ali sotekmovalci. S takimi težavami se v praksi srečujemo predvsem pri mladih športnikih, kadar je samopodoba pri nekaterih precej krhka (pri dekletih bolj kot pri fantih), pojavljajo pa se tudi pri odraslih. Običajno se sprememb glede prehranjevanja lotijo na lastno pest ali na podlagi nepristojnih oz. neustreznih virov kot npr. trenerji, samooklicani prehranski strokovnjaki, socialna omrežja ipd. Premalo se jih obrne po strokovno pomoč h kvalificiranim osebam, kot so dietetik ali nutricionist z znanjem športne prehrane, posledično pa prihaja do neprimernih prehranskih strategij, ki lahko resno ogrozijo posameznikovo zdravje.
Potrebno je poudariti, da se prehrana povprečne populacije razlikuje od prehrane aktivne populacije – namreč bolj kot smo aktivni, več energije potrebujemo. Večji vnos energije dosežemo predvsem z višjim vnosom ogljikovih hidratov, ravno to pa predstavlja problem, saj dandanes naletimo na veliko prehranskih mitov, ki se tičejo ravno ogljikovih hidratov; da kruh redi, da bel riž ni zdrav, da je sladkor strupen ipd. Tej prehranski miti večkrat dosežejo in prepričajo tudi populacijo, v tem primeru športnike, pri katerih igrajo ogljikovi hidrati zelo pomembno vlogo kot vir energije in za ustrezno regeneracijo.
Če se športnik dlje časa poslužuje nepimernih diet ali izključevanja skupin živil, npr. ogljikovih hidratov, lahko pride do nizke energijske razpoložljivosti (ang. low energy availabilty – LEA), kar pomeni, da ima telo na voljo manj energije, kot bi bilo zanj primerno oz. zdravo, zato prihaja do slabe regeneracije (težke noge, glavobol, zaspanost), kar privede do slabe izvedbe treningov, saj je posledica tega hitra utrujenost in razdražljivost.
Kadar nizka energijska razpoložljivost traja dlje časa, lahko pride do stanja, ki ga imenujemo RED-S sindrom (relativni primanjkljaj energije v športu) in v tem stanju začne telo močno varčevati z energijo na področjih, ki niso življenjsko pomembna. To se lahko kaže kot izguba menstruacije pri dekletih (kar nikakor ni normalno), zmanjšanje spolnega libida, depresija, prav tako se poveča tveganje za vse poškodbe – predvsem za stresne zlome, saj se zaradi slabe prehranjenosti manjša tudi kostna gostota in mišična masa. Opažamo tudi, da je športnik pogosto bolan, za kar je kriv oslabljen imunski sistem (pogosti prehladi, gripa, v hujših primerih tudi pljučnica).
Zmotno je prepričanje, da se to dogaja samo profesionalnim športnikom. V praksi nizko energijsko razpoložljivost opažamo že pri rekreativcih in osebah, ki se odločijo za izgubo telesne mase. Slednji se običajno odločijo za povečanje števila in intenzivnosti treningov, kar ni tako nepomembno, v kolikor pred tem niso bili posebej telesno aktivni. Poleg tega še drastično zmanjšajo energijski vnos z raznimi dietami in izključevanji živil, kar seveda lahko privede do nizke energijske razpoložljivosti. Tak primer so recimo različni mesečni ”fit izzivi” ali drugi podobni kratkotrajni programi, promovirani predvsem na socialnih omrežjih, programi polni obljub o ”sanjski postavi”, katerih ustvarjalce ne zanima vaše zdravje, ampak le dobiček. Tudi zato se mi je tema zdela primerna, saj se bliža poletje in bodo socialna omrežja polna takih obljub.
Dajana Smolnik
Kako lahko prideš v stik z menoj?
E-mail naslov: dajana.dietetika@gmail.com
Instagram: jem.z.glavoOglasno sporočilo.
