Iz modrine se počasi približuje delfin. Ne odplava stran in ne čaka, da bi se mu potapljač približal. Ravno nasprotno – zaplava naravnost proti njemu in pride povsem blizu kamere.

Tako je bilo videti prvo podvodno srečanje hrvaškega snemalca in nagrajenega režiserja Igorja Goića z Oliverjem, delfinom, ki je v zadnjih mesecih postal znan prav zaradi svoje nenavadne družabnosti. O njem smo na portalu ObalaPlus že poročali, saj se približuje kopalcem, plava med njimi in očitno išče njihovo družbo.

VIDEO: Kopalcem v Maslenici se je pri igri z žogo pridružil delfin

Goić ga je iskal več kot deset dni. Ko ga je končno našel, pa je Oliver naredil natanko to, o čemer pripovedujejo ljudje, ki so ga že srečali – sam je poiskal stik s človekom.

Čeprav se je Goić že potapljal z divjimi delfini, je priznal, da česa podobnega še ni doživel. Še nikoli se mu namreč ni nobeden približal na tak način.

Toda namen njegovega iskanja ni bil zgolj posneti izjemno bližnje srečanje. Oliverja je želel videti in dokumentirati pod morsko gladino, saj je bila večina dosedanjih fotografij posneta s površine in na njih njegovega dejanskega telesnega stanja ni bilo mogoče dobro oceniti.

Ko ga je končno zagledal od blizu, je postala jasno vidna tudi posledica njegove težke preteklosti.

Pod vodo se je pokazala močno poškodovana repna plavut

Posnetke je Goić po srečanju posredoval strokovnjakom za jadranske morske sesalce, ki jih javno ni želel imenovati. Sam pa je v zadnjih desetih dneh govoril tudi z ljudmi, ki Oliverja spremljajo že več let, in tako sestavil precej nenavadno zgodbo njegovega življenja.

Po informacijah, ki jih je zbral, je Oliver star približno osem let. Prvič naj bi ga posneli pred štirimi leti pred Starigradom, ko je plaval z večjim delfinom, domnevno svojo materjo. Pred približno dvema letoma je ta delfin izginil.

Nato se je Oliver zapletel v štiri do pet metrov dolgo vrv, na koncu katere je bila boja. Lokalnim ribičem je uspelo vrv skrajšati na približno meter in odstraniti bojo, ki ga je ovirala pri plavanju.

Toda del vrvi je za seboj vlekel še približno leto dni.

Organizirali so tudi akcijo, v kateri so ga poskušali ujeti in mu odstraniti preostanek vrvi. Poskus je potekal ob sodelovanju strokovnjaka, saj je lovljenje divjega delfina izredno občutljivo in je lahko za žival tudi usodno.

Oliverja jim ni uspelo ujeti.

Letos se je ponovno pojavil brez vrvi, vendar z močno poškodovano repno plavutjo. Po Goićevih navedbah je ostalo približno 50 odstotkov plavuti, na Oliverjevem kljunu pa je opaziti tudi številne brazgotine.

Se je moral zaradi poškodbe naučiti drugače loviti?

Še bolj presenetljivo je, v kakšnem stanju je Oliver danes. Kljub poškodovani repni plavuti je dobro hranjen, aktiven in igriv, kar kaže, da se uspešno prehranjuje.

Kako mu to uspeva, za zdaj ni znano.

Goić domneva, da je zaradi poškodbe morda spremenil način lova. Hrano bi lahko pogosteje iskal ob morskem dnu, med skalami in v razpokah, kjer plen težje pobegne. Ob tem jasno poudarja, da gre za domnevo, ki jo želi preveriti z nadaljnjim spremljanjem in dokumentiranjem Oliverjevega vedenja.

Prav tako obstaja možnost, da je poškodba repa povezana z njegovim samotarskim načinom življenja, vendar tudi tega ni mogoče z gotovostjo trditi. Goić opozarja, da se tudi sicer zgodi, da delfini izberejo samotarsko življenje.

Pri Oliverju pa je nekaj še posebej nenavadno: čeprav živi sam, očitno išče družbo. In našel jo je med ljudmi.

Ne ljudje k Oliverju – Oliver prihaja k ljudem

Prav to je Goić med svojim srečanjem doživel na lastni koži.

Okoli Oliverja se je v zadnjem času razvilo precej razprav o tem, ali naj se mu kopalci približujejo. Toda Goić opozarja, da je pri tem delfinu položaj nekoliko drugačen.

Oliver je namreč tisti, ki pride do ljudi. Zato je po njegovem mnenju stik včasih skoraj nemogoče preprečiti. To pa še ne pomeni, da ga je treba spodbujati.

Oliver je kljub svoji radovednosti in igrivosti še vedno divja žival. Delfini so veliki in izjemno močni, njihovo vedenje pa je lahko nepredvidljivo. Še posebej pri Oliverju, ki odrašča sam, ni mogoče vedeti, kako bo razumel posamezno ravnanje ljudi.

Po objavi Goićevih fotografij se je pojavilo veliko predlogov, kako bi Oliverju lahko pomagali. Goića je odziv ljudi razveselil, saj je v njem prepoznal predvsem željo, da bi delfinu pomagali.

Toda pri tem opozarja na pomembno dejstvo: pristojne službe se z Oliverjem ukvarjajo že več let.

Preprostega posega, s katerim bi bilo mogoče njegovo stanje narediti »idealno«, ni. Dobronameren poskus pomoči se lahko konča slabo tako za žival kot za človeka.

Oliver pride povsem sam – in povsem blizu

Prav Goićev podvodni posnetek morda najbolje pokaže, zakaj je zgodba tega delfina tako nenavadna. Oliver se snemalcu približa sam in priplava povsem do njega.

Kako blizu je Oliver priplaval Goiću, najbolje pokaže posnetek njunega srečanja. Delfin se mu pod vodo približa povsem sam.

Posnetek si lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo.

OGLEJTE SI POSNETEK SREČANJA Z DELFINOM OLIVERJEM

Če pride do vas, mu pustite tudi oditi

Goićevo priporočilo vsem, ki bi Oliverja srečali v morju, je zato preprosto: čim manj poseganja v njegovo vedenje.

Ne poskušajte ga namenoma prijemati ali zadrževati. Predvsem pa ga ne zasledujte, ko se odloči oditi.

Posebej problematično je, če se okoli njega zbere več ljudi in ustvarijo nekakšen zid. Mlad delfin bi lahko takšen položaj razumel kot ogrožajočega in se odzval nepredvidljivo.

Če torej Oliver sam priplava pozdravit ljudi, naj bo odločitev njegova. In ko se odloči odplavati, mu je treba dovoliti, da odide.

Za Goića je bilo srečanje z delfinom, ki ga je več kot deset dni iskal, predvsem izjemno doživetje.

»Prečudovito srečanje in zagotovo trenutek, ki si ga bom zapomnil za dolgo,« je zapisal.