Listi krompirjevke so podobni regratu, ki ga poznamo s travnikov. Pravzaprav je rastlino še enostavneje spoznati, saj so listi bolj enakomerno nazobčani in v gozdu opazni že od daleč. Svetlo zeleni listi so dolgi do 15 centimetrov in razporejeni v rozeto. Cvetovi na dolgih pecljih so živo rumeni a manjši in ne tako polni kot pri regratu. Gozdni regrat cveti od marca do avgusta. Užitni so tako cvetovi kot listi. Slednje nabiramo vse od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. So mehkejši od regratovih in ne grenijo. Krompirjevka spada med radičevke, tako kot regrat, kolenček, dimek, cikorije, zajčice, kozja brada itd., zanimivo pa je, da raste samo v našem delu sveta – na Balkanu, v Srednji Evropi, nekaj malega pa tudi v Franciji. Ljudsko ime je nastalo, ker raste v gozdovih, pretežno bukovih in mešanih. Odgovarja ji senčno in vlažno rastišče.
Gozdni regrat ima precej bolj neprijazno botanično ime – navadna smrdljivka (Aposeris foetida). Toda brez skrbi, saj nima neprijetnega vonja. Ta še najbolj spominja na moko ali kuhan krompir, zato je rastlina znana tudi pod imenom krompirjevka. Ljudje ga tako kot regrat zamenjujejo za nepotrebni plevel. Kar je velika škoda, saj je bogat z vitamini in antioksidanti, za povrh pa ima tudi okus po krompirju – nekaj, čemur se Slovenci ne moremo upreti. In tudi vonj po krompirju lahko tudi služi za prepoznavanje: če liste pomanete med prsti, bodo zadišali po krompirju.
Od običajnega regrata se razlikuje, da gozdnega regrata ne nabiramo z nožkom, temveč trgamo liste. Zaradi svojega značilnega okusa, se gozdni regrat najbolj obnese v krompirjevih jedeh (denimo, krompirjevi solati), namazih ali kuhani v prilogah. Tako kot pri regratu pa lahko uživamo tudi cvetove in korenine krompirjevega regrata.
