Dečka so septembra lani zaradi akutnega vnetja mandljev sprejeli na pediatrično kliniko v Potsdamu. Kasneje so potrdili, da je zbolel za davico, in ga premestili na kliniko v Berlinu, kjer so ga priključili na respirator.
Po navedbah pristojnih oblasti deček ni bil cepljen proti davici.
Davico so kasneje ugotovili še pri enem človeku v dečkovem družinskem krogu, ki pa je bil cepljen in je prebolel le blago obliko te nalezljive bolezni.
Davica velja za eno najnevarnejših nalezljivih bolezni. Dva do pet dni po okužbi se pojavijo simptomi vnetja, kot so vneto grlo, težave pri požiranju, hripavost, otekanje vratnih bezgavk in visoka vročina, nato pa na neki točki zaradi zadušitve ne moreš več dihati.
Bernhard Kosak, vodja pediatrične urgentne medicine na kliniki West Brandenburg, je lani v intervjuju za Märkische Allgemeine opozoril na nevarnosti necepljenja. Dejal je, da veliko ljudi zmotno verjame, da lahko sodobna medicina v celoti pozdravi bolezni, ki jih preprečimo s cepljenjem.
Okužbe, kot so meningokokna in pnevmokokna bolezen, ošpice, davica, tetanus in mumps imajo pogosto omejene možnosti zdravljenja in prinašajo tveganja za resne zaplete, je dodal.
Smrtni primeri davice so v Nemčiji redki. Nemški inštitut za javno zdravje je leta 2023 poročal o eni smrti zaradi kožne davice pri odraslem, lani pa o eni smrti zaradi respiratorne davice.
V Sloveniji so po podatkih Inštituta za javno zdravje (NIJZ) zadnji primer davice zabeležili v letu 1967.
