V nekaterih primerih se lahko razvije tudi gluteus medius tendonitis, stanje, znano tudi kot glutealna amnezija ali v vsakdanjem govoru kot sindrom mrtve zadnjice. Gre za mišično disfunkcijo, ki prizadene glutealno srednjo mišico, eno od treh mišic, ki sestavljajo glutealno mišično skupino. Ta mišica igra ključno vlogo pri stabilizaciji bokov in medenice ter s tem pri pravilnem ravnotežju in drži. Ko ure in ure preživimo v sedečem položaju, bodisi pri delu za računalnikom, vožnji ali gledanju televizije, lahko mišica gluteus medius ostane predolgo zakrčena, kar zmanjša njeno funkcionalnost. Sčasoma to privede do hipotrofije ali oslabelosti mišic, kar lahko sproži celo vrsto telesnih težav.
Sedenje, sedenje in še enkrat sedenje
Sedeči življenjski slog je glavni vzrok tega sindroma, k njegovemu razvoju pa lahko pripomore tudi nepravilna drža, dolgotrajna neaktivnost te mišice ali trening brez ciljnih vaj. Kako pomembna je ta tema za vse nas, pričajo tudi podatki, po katerih vse več ljudi trpi za bolečinami v hrbtu prav zaradi sedečega načina življenja. In glutealna amnezija je stanje, ko vaše glutealne mišice dejansko pozabijo, kaj bi morale početi, kar se zgodi prav zato, ker veliko časa preživite v sedečem položaju in ne uporabljate gluteusov. In če glutealne mišice ne delujejo tako, kot bi morale, morajo sklepi in druge mišice v križu, bokih in spodnjih okončinah nekako kompenzirati in so bolj obremenjene.
To lahko poveča obremenitev hrbtenice, stegenskih mišic, adduktorjev, samih kolen in celo gležnjev. Posledica vsega tega so lahko številne težave, ki na prvi pogled niso povezane z zadnjico, kot so zvini in nategi gležnjev in vezi, nategnjene kite v kolenu, bolečine v križu ali težave z ravnotežjem. Težava je v tem, da se glutealna amnezija ne manifestira v zgodnjih fazah. Otrplost in bolečina v zadnjici sta lahko prisotni ali pa tudi ne in se pogosto odkrijeta šele, ko se začnejo pojavljati težave s kolki, križem, gležnji ipd. Zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome in se pravočasno odzvati.
Simptomi, na katere morate biti pozorni
Najpogostejši simptomi sindroma mrtve zadnjice so:
bolečine v hrbtu,
mišice bokov in zadnjice,
otrplost ali mravljinčenje,
težave pri vzpenjanju po stopnicah,
težave z ravnotežjem in stabilnostjo ter
občutek nelagodja pri prehodu iz sedečega v stoječi položaj.
Mnogi ljudje te simptome sprva zamenjujejo z drugimi težavami, kot so bolečine v križu ali kolkih, vendar lahko zanemarjanje pravega vzroka poslabša stanje.
Če se ne odzovete, bodo sledile hujše posledice.
Če glutealne mišice ne delujejo pravilno, bo telo to kompenziralo z drugimi mišicami in sklepi, kar lahko privede do vnetja kolka, disfunkcije mišic spodnjega dela hrbta, bolečin v kolenih in stopalih, spremembe drže in hoje ter išiasa. Telo je sistem, v katerem so vsi deli med seboj povezani in ko ena mišica ne deluje pravilno, pride do neravnovesja, ki vpliva na celoten mišično-skeletni sistem.
Kako “oživiti” mrtvo zadnjico
1. Vstanite vsako uro
Prvi korak pri preprečevanju sindroma mrtve zadnjice je prenehanje sedečega načina življenja. Če delate za računalnikom, vsako uro vstanite in hodite pet minut. Naša hrbtenica je zasnovana za gibanje, ne pa za dolgotrajno sedenje.
2. Izvajajte ciljne vaje za gluteuse
Enostavne, a učinkovite vaje za krepitev zadnjice so vse vrste mostov, počepi v vseh različicah, deske, sklece in vaje na steperju.
3. Ne zanemarjajte raztezanja
Raztezanje je ključnega pomena, a pogosto podcenjeno. Nekaj minut na dan je dovolj, da raztegnete mišice bokov, zmanjšate napetost in podpirate pravilno držo. Nekatere raztegovalne vaje lahko izvajate celo za mizo.
4. Napnite zadnjico, kadar koli se spomnite
Kar lahko storite v danem trenutku je, da zavestno aktivirate zadnjične mišice, torej jih napnete in sprostite. To lahko storite na tramvaju, v službi, na sprehodu in ogledu izložb …
