Pri koprski izvedbi je režijo treh enodejank, ki so sestavni del pričujoče komedije, prevzela Renata Vidič. Slednja že ima izkušnje z deli, ki obravnavajo ljudi z obrobja družbe, saj je leta 2019 režirala Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa (Mark Haddon – Simon Stephens): »Gre za naključje in osebni interes hkrati, saj pri izbiri besedil za uprizarjanje dajem prednost tistim, ki obravnavajo ljudi z margine: izobčencem, posameznikom ali skupinam torej, ki niso v enakovrednem položaju z večino. Gledališče razumem kot prostor, ki mora dati glas ponižanim, zatiranim in prezrtim. Le tako lahko družbi postavlja ogledalo in v njem kaže njene nepravilnosti, kot takšno pa je tudi družbeni korektiv. Samo takšno gledališče me lahko izzove in samo s takšnim gledališčem lahko odpiramo vprašanja, kako pozitivno vplivati na sodobno družbo, kako narediti ta, naš svet boljši in lepši za vse.«
Shizofrenija, cerebralna paraliza in slepota
Vsaka enodejanka obravnava neko hibo: prva se dogaja v psihiatrični bolnišnici, kjer pacient vse do konca vztraja, da je v resnici petelin. V drugi lahko pri delu opazujemo trenerja juda, ki na vadbo presenečen sprejme spastika oz. osebi s cerebralno paralizo. Tretja enodejanka se dogaja v spalnici, v kateri slepa ljubimca zaloti ženin mož, ki je prav tako slep, a se mu vid na trenutke vrne. »Enodejanka je klasična situacijska komedija s povsem klasičnimi komičnimi elementi, kot so skrivanje, padanje, odhod v omaro namesto skozi vrata … Ker pa gre za like, ki so slepi, kar spoznamo šele takrat, ko v spalnico vstopi prevarani soprog, je njihova slepota le še korak več h komičnosti dogajanja. Barnes se nikoli ne norčuje,« je za gledališko-galerijski časopis Gledga povedala režiserka.
Obiskali so trening inkluzivnega juda in se družili s hendikepiranimi judoisti
Da bi bolj prepričljivo upodobila lika s cerebralno paralizo, sta se dramska igralca Luka Cimprič in Rok Matek odpravila na trening inkluzivnega juda, ki ga izvajajo v Judo klubu Koper. Skupaj z judoisti sta jih sprejela tudi njihova mentorja: socialni delavec in trener juda Tomo Dadić ter doktor kineziologije in poznavalec športne inkluzije Samo Masleša, nekdaj vrhunski judoist. »Slogan, da je judo več kot šport, ter da so dimenzije juda vtkane v zakone narave in seveda predvsem človeške odnose, še kako drži. V osnovi se kaže v spoštljivosti do sočloveka, v življenjskih vrednotah, ki smo se jih že kot otroci učili od staršev, učiteljev, trenerjev. To presega športni rezultat in je pot, ki nas z vsakim dnem usmerja na to, da smo boljši ljudje,« je povedal Dadić.
Igralsko zasedbo sestavljajo Mojca Partljič, Igor Štamulak, Rok Matek, Luka Cimprič, Blaž Popovski in Mak Tepšić.
Ni tako slabo kot zgleda je na sporedu Gledališča Koper v naslednjih terminih:
- sreda, 10. maj, ob 20.00 – predpremiera,
- četrtek, 11. maj, ob 20.00 – predpremiera,
- petek, 12. maj, ob 20.00 – PREMIERA,
- sobota, 13. maj, ob 20.00,
- ponedeljek, 29. maj, ob 20.00,
- torek, 30. maj, ob 20.00.
Za premiero v petek, 12. maja, bo organiziran tudi artbus, ki bo potnike ob predhodni najavi brezplačno pripeljal na predstavo v Koper. Odhodi:
– ob 19.00 z glavne avtobusne postaje Piran,
– ob 19.05 z avtobusne postaje pod anteno, Piran,
– ob 19.10 z glavne avtobusne postaje Lucija,
– ob 19.20 z glavne avtobusne postaje Izola.
Odhod iz Kopra po predstavi bo ob 22.30. Prijave za artbus v Gledališču Koper zbirajo na info@gledalisce-koper.si. Ekskluzivni pokrovitelj artbusa je Memento Piran.
Zadnja premiera v sezoni bo tudi uvod v še eno pestro gledališko poletje: junija bo koprsko gledališče pripravilo prvo izvedbo festivala Retrovizor, na katerem bo na ogled sedem uspešnic iz preteklih sezon, istočasno s festivalom pa bo potekal tudi predvpis abonmajev. Julija bo na Verdijevi ulici v Kopru znova zaživel mednarodni festival umetniških akademij, avgusta pa festival Pri svetilniku v avgustu za najmlajše.
