Normalno je, da tlak po vadbi niha, a obstajajo tudi določeni dejavniki, ki so lahko znak morebitnih zdravstvenih težav.
Nihanja tlaka
Normalne vrednosti krvnega tlaka so 120/80 mmHg – 120 je zgornji tlak (sistolični) in 80 spodnji (diastolični). Možno je, da so na primer čez dan vrednosti višje, t j. da se začasna poklicna hipertenzija pojavi le, ko smo v službi. Pri teh ljudeh se arterijski krvni tlak spontano normalizira, ko končajo izmeno.
Nekateri ljudje se burneje odzivajo na vremenske spremembe.
Na meteoropatske bolnike vplivajo spremembe zračnega tlaka, zato se opazijo nenadni skoki tlaka, nad 180/90 mmHg, skupaj s pojavom glavobolov in občutka tiščanja v prsih.
Prepogosto merjenje tlaka lahko povzroči nihanja – običajno v obliki zvišanja krvnega tlaka. Merjenje tlaka več kot 10-krat na dan povzroča stres, med katerim se tlak običajno dvigne.
Kdaj je tlak najnižji?
Zdravniki navajajo, da je najnižja vrednost tlaka okoli 2. ure zjutraj, nato pa tlak počasi narašča in nas pripravlja na prebujanje. Okoli 12. ure pride do rahlega padca, nato pa se tlak od 16. do 23. ure ponovno dvigne, od 23. do 2. ure zjutraj pa spet pade.
Zakaj se krvni tlak med vadbo zviša?
Med telesno vadbo se zgornji krvni tlak začasno zviša, ker srce v pogojih telesnega napora močneje in hitreje črpa kri, da doseže mišice z zadostnimi količinami kisika in hranil.
Normalno je, da tlak po vadbi niha, vendar obstajajo tudi določeni dejavniki, ki so lahko znak morebitnih zdravstvenih težav.
Ko prenehamo z vadbo, se tlak v nekaj urah vrne na prvotne vrednosti. Zgodi se, da pri določenih ljudeh, zlasti pri športnikih v dobri kondiciji, tlak nekaj časa ostane nekoliko nižji.
Močan skok tlaka med vadbo
Včasih se zgodi, da se krvni tlak med telesno aktivnostjo dvigne bolj kot običajno – pojavi se tako imenovani hipertenzivni odziv na vadbo.
Če so zgornje vrednosti krvnega tlaka po vadbi nad 210 mmHg pri moških ali 190 mmHg pri ženskah, je priporočljiv posvet z zdravnikom.
Strokovnjaki opozarjajo tudi, da so lahko zelo visoke vrednosti krvnega tlaka med zmerno telesno aktivnostjo tihi znak srčno-žilnih težav, tudi če oseba nima diagnoze hipertenzije.
Kdaj naj pokličemo rešilca?
Če so vrednosti tlaka po telesni aktivnosti nad 180/120 mmHg in jih spremljajo kratka sapa, bolečine v prsih, občutek šibkosti, odrevenelost ali spremembe vida, je treba nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč, saj so vse te težave lahko simptomi možganske kapi ali srčnega infarkta.
Kaj naj storimo, če že imamo hipertenzijo?
Zdravniki priporočajo zmerno telesno aktivnost, na primer 30-minutno hojo dnevni, kot odličen način za uravnavanje sladkorja in krvnega tlaka. Redna in zmerna aktivnost ugodno vpliva na dejavnike tveganja, kot so:
visok krvni tlak
prekomerna telesna teža
povišane maščobe v krvi
Poudarek je na zmernih aktivnostih in postopnem povečevanju intenzivnosti vadbe. V nekaterih primerih lahko bolnik v dogovoru z zdravnikom pred telesno aktivnostjo vzame zdravila.
Priporočljivo je spremljati vrednosti tlaka pred, med in po vadbi, da se preveri, kako se telo odziva na aktivnost.
Pomembno je tudi, da vadbi sledi:
– ustrezna prehrana
– zadosten vnos vode
– aktivnosti na prostem (če je kakovost zraka dobra)
Vadba naj bo zmerne intenzivnosti, priporočljiva sta hoja in plavanje. Ljudje z visokim krvnim tlakom naj ne izvajajo vaj, pri katerih se dviguje veliko teže.
Vadba in nizek krvni tlak
Če ima oseba nizek krvni tlak (hipotenzijo), lahko še vedno telovadi, vendar previdno. Vaje, ki jih spremljajo hitre spremembe položaja (npr. nenadno vstajanje, skok iz počepa), lahko povzročijo omotico in/ali slabost.
Za te ljudi je priporočljiva telesna aktivnost v stabilnih položajih, brez nenadnih gibov.
Možni zapleti krvnega tlaka med vadbo
Nenaden skok krvnega tlaka – lahko je znak hipertenzije ali povečanega tveganja za srčno-žilne bolezni.
Nenaden padec krvnega tlaka – lahko kaže na zaplete, zlasti pri bolnikih s hipertenzijo. Krvni tlak se med vadbo sploh ne spremeni – lahko je tudi alarm, priporočljiv je pregled.
