Pri vzpostavljanju želenega videza je treba začeti s prvim korakom. »Tako, kot se je začel prvi korak, da je nastala visoka telesna teža, se je treba tudi njenega izgubljanja lotiti na začetku. Nihče se ne zredi čez noč. Preden se pogovarjamo o zdravilih, ki so v pomoč, pa je treba identificirati, kje so tiste napake, ki so privedle do takega stanja. Zdravila za hujšanje namreč pomagajo zgolj, dokler jih uživamo, ko pa prenehamo z jemanjem, se stanje povrne nazaj, če v tem času res ne spremenimo načina življenja, ki je privedlo do debelosti. To je tudi največji problem. Če smo iskreni, vsak pri sebi ve, kaj dela narobe, četudi nekateri tega ne priznamo. Pogosto slišimo izjave, da ljudje menda pojedo samo pol kosila in čisto nič sladkega za kosilo, večerje sploh ne, nikakršnih večernih prigrizkov, pa imajo vseeno 150 kilogramov. Nihče se ne zredi od ljubezni in zraka! Takšno zanikanje problema ne more prinesti nobene rešitve niti z zdravili. Človek se mora najprej zavedati problema, da ga lahko reši,« je odločen sogovornik, ki dodaja, da imamo vsi radi bližnjice, da bi nekdo zvečer ne jedel namesto nas, jemal tablete ali injekcije, vendar se mora odločiti vsak sam.
KILOGRAMI KOT POSLEDICA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA
In zakaj se nam začnejo kopičiti kilogrami? Največ jih je zaradi našega vsakdanjika. Skozi ves dan delamo in hitimo, nimamo časa za obrok takrat, ko bi bil primeren. Ob koncu dneva, včasih ob sedmih ali še kasneje, ko pa vmes ni bilo dovolj hrane, da bi imeli ustrezno energijo, potem zvečer, ko se končno umirimo, »napademo« poln hladilnik ali zavijemo v bližnjo trgovino. Obenem pa je nekakovostna hrana (še vedno) poceni in dosegljiva na vsakem koraku. Tako zvečer vnesemo tisto količino hrane, ki bi bila mogoče čisto primerna, če bi se razdelila na več obrokov čez dan in bi »mlinček metabolizma to sproti zmlel«. Če pa zvečer damo vse to vase in gremo spat, naše telo tega ne more porabiti in kar se ne porabi, se uskladišči. Formula je tako zelo preprosta – kar vnesemo vase, se bodisi porabi ali pa se uskladišči. Dejstvo je, da imajo nekateri hitrejši, drugi pa počasnejši metabolizem. Nekateri lahko pojedo skoraj koliko hočejo, pa se ne bodo zredili. Drugi pa pojedo malo in se jim takoj pozna. To je posledica genetike, ki je zaenkrat ne moremo spremeniti. Z leti se količina kalorij, ki jo človek potrebuje, zmanjšuje. To, kar je pri 20 letih čisto v redu in smo sproti porabili, se po 40., 50. letu izkaže za bistveno preveč. Metabolizem se upočasni, potrebe se upočasnijo, čeprav se naše življenje mogoče ni upočasnilo. Ljudje se premalo zavedamo, da kar je bilo nekoč čisto v primerno, je kar naenkrat preveč. Sprememba našega telesa mora privesti do spremembe v naši glavi in zavedanja, da smo v drugem življenjskem obdobju.
HRANA KOT SREDSTVO NAGRAJEVANJA
Obenem pa je občutek sitosti in lakote zelo subjektiven in v glavi. Če si navajen, da si stalno lačen, potem boš stalno lačen. Če navadimo telo, da nima potrebe po toliko hrane, je tudi ne bo imelo. Procesi v možganih so isti kot pri odvisnosti od alkohola, drog, spolnosti … Mehanizmi hlepenja in tolaženja teh občutkov so enaki, zato prihaja do problema zasvojenosti s hrano. Ko nekaj poješ, se počutiš bolje, telo hlepi po nagra di. »To je posledica naše družbe, kjer so pričakovanja velika in če človek le-teh ne izpolnjuje, se takoj počuti slabo. Za izpolnjevanje te luknje uporabljamo hrano ali kakšne druge stvari. Nekateri na srečo šport, vendar tudi pretiravanje s tem ni v redu. Najpogosteje je kompenzacija hrana,« pravi dr. Križančič in dodaja, da si ljudje v zadnjem času pri hujšanju zelo pomagajo z zdravilom semaglutide, znanim kot Ozempic, ki jim pomaga izgubiti kilograme. Izkušnje s tem zdravilom so precej dobre. Tisti, ki ga v redu prenašajo, kar je večina, imajo običajno bistveno manj težav z izgubo telesne teže, z občutkom lakote, potreba po sladkem in mastnem je bistveno manjša.
ZDRAVILO, KI POMAGA ŠTEVILNIM
»Zdravilo je bilo odkrito naključno. Substanca je bila prvotno namenjena zdravljenju sladkorne bolezni. Potem so opazili, da jih večina krasno shujša. Pri nas je še vedno predpisano na recept za zdravljenje sladkorne bolezni, za zdravljenje debelosti ni možno predpisati na recept, vsaj ne na zelenega, da bi krila zavarovalnica. To je ekonomsko verjetno neracionalno, saj sicer stroški zdravila res niso majhni, a glede na koristi, kot se je izkazalo, je to prav gotovo manjši strošek, kot veliko pretežkim ljudem vse življenje plačevati zdravila proti sladkorni bolezni in kasneje zdravila proti pritisku, holesterolu, menjavati kolena zaradi večletne preobremenitve. Za zavarovalnico bi bilo verjetno bistveno ceneje, če bi omogočila zdravljenje predebelim s pomočjo semaglutida – seveda pod zdravniškim nadzorom in seveda le tistim, ki imajo resne težave z odvečnimi kilogrami in ne tistim, ki imajo tri kilograme preveč. Pri ljudeh, kjer je indikacija za operativno zmanjšanje želodca (ali druge operacije) in če se da pomagati brez kirurškega noža s tem, da si dajo enkrat mesečno injekcijo ali uživajo tablete, je to bolj pametno in smiselno kot odhod na operacijo z vsemi možnimi zapleti in s tem povezanimi stroški,« pove zdravnik, h kateremu pridejo ljudje potem, ko uspejo shujšati z visečo kožo na različnih mestih telesa. Višek kože nastane z leti pri vseh ljudeh zaradi tanjšanja kože, izgube kolagena in elastičnosti. Višek na trebuhu pa se pogosto pojavi tudi po nosečnosti. Pri mlajših ženskah ima koža še dovolj elastičnih lastnosti, da se skrči in je trebušček pogosto tudi po nosečnosti brez strij in odvečne kože. Pri starejših pa se prožnost in elastičnost kože zmanjšuje, enako je tudi pri ljudeh, ki so shujšali.
KOŽE SE NE DA NATRENIRATI
Po izgubi telesne teže je primerno, da z redno vadbo in telesno aktivnostjo uvrstimo mišice,da se bodo napele, dobile svoj volumen, vendar pa je po določenem času, denimo pol leta, zaman upati, da se bo skrčila in napela tudi koža. Ne bo se in če je moteča, je zaenkrat edini način, da jo odstranimo s kirurškim posegom. Obstaja sicer kopica metod, ki obljublja učinkovito krčenje kože. Problem vseh teh metod je, da temeljijo na skrčenju obstoječih kolagenskih vlaken, torej na poškodbi tkiva. Če uvedeš neko energijo bodisi laser, radio frekvenco ali usmerjen ultrazvok, ta energija skrči kolagenska vlakna podobno, kot se skrči zrezek, ko ga pečemo. Popravljalni mehanizmi v telesu to »poškodbo« v parih mesecih pozdravijo, kolagenska vlakna se obnovijo v vsej svoji prvotni dolžini in stanje se ponovi. Vse te metode so torej sicer začasno uspešne, dolgoročno pa ne. Ko se nekdo odloči, da ga koža tako moti, da jo je treba operativno odstranitii, pride najprej na posvet k plastičnemu kirurgu. Tu se pogovorimo o trenutnem stanju in poskušamo najti najboljši način za uspešno povrnitev bolj skladne postave. Običajno je poleg kože potrebno odstraniti še maščobo, prestaviti popek, na trebuhu dodatno približati premi trebušni mišici. Na posvetu razjasnimo vse nejasnosti, povemo, kakšne so predoperativne priprave, kako bo potekal poseg, kakšna je predvidena rehabilitacija. Pogovorimo se tudi o možnih komplikacijah, ki so sicer redke in se jim seveda poskušamo na vsak način izogniti. Sledi poseg, po njem redno spremljanje, kako poteka celjenje. Odstranjeno kožo običajno tudi stehtamo. Odstranjene kože je lahko nekaj kilogramov pa tudi več kot deset. Pri osebah, ki so shujšale, 50 ali še več kilogramov in se jim koža na trebuhu praktično vesi do kolen, na stegnih pa ovira hojo, pomembno vpliva na kakovost življenja. Z odstranitvijo se le-ta bistveno izboljša.
DOBRO SKRITE BRAZGOTINE
Operacija odstranjevanja odvečne kože traja od treh do šestih ur. Včasih je operacija večstopenjska, saj tveganje za komplikacije raste z dolžino posega. Poseg odstranitve odvečne kože okrog pasu lahko vključuje tudi dvig povešene kože na stegnih in dvig zadnjice. »Takemu posegu rečemo spodnji body lift in traja običajno kakih šest ur. Krožno odstranimo kožo in na novo oblikujemo to področje. Ljudje lahko po takem posegu normalno nosijo kopalke, brazgotine so dobro skrite s perilom. Potek brazgotin natančno načrtujemo že pred posegom. Dejstvo je, da vsaka operacija pušča brazgotine doživljensko. Resda so sčasoma čedalje manj opazne, a za to je potreben čas. Na začetku so bolj rožnate, trde, sčasoma pa se zmehčajo in zbledijo. Operacije je smiselno načrtovati v hladnih mesecih, ko je manjša možnost vnetij, saj se bakterije na toplem hitreje množijo, rana pa je idealno področje za množenje bakterij. Kljub temu veliko teh operacij naredimo tudi poleti, ko ljudje za to izkoristijo dopust. Če se človek drži osnovnih pravil, potem tudi to ni ovira, glede na to, da imamo klime. Dr. Križančič še pove, da korektivne operacije lahko zajemajo vsa področja telesa, kjer je kože preveč, je pa trebuh prav gotovo najpogostejše področje. Viseča koža se lahko pojavi tudi na obrazu. Pri povešenem obrazu naredimo face lift, to je odstranitev odvečne kože in dvig povešenih delov obraza. Pri povečenih prsih naredimo dvig prsi, lahko jih tudi napolnimo z lastno maščobo ali silikonskimi vsadki. Na vseh operiranih mestih načrtujemo brazgotine ran, kjer so, kar se da dobro skrite – za ušesi, v lasišču, na rokah na notranji strani, na stegnih pa na notranji strani. Po odstranitvi kože je zelo priporočljivo, da se človek ponovno ne zredi. To lahko dosežemo zgolj s temeljito sprememba načina življenja in miselnosti, sicer se pojavi tako imenovani je jo-jo efekt – vzdrževanje teže zgolj nekaj časa, nato pade motivacija in pridejo življenjske preizkušnje, pa spet posežemo po tolažbi – hrani in se čarobni krog zavrti. »Bistveno lažje je vzeti tableto in čakati rešitev kemije. Ta pot je sicer sedaj možna, sčasoma se bo ugotovilo, ali je dolgoročno vzdržna. Bojim se, da se bo sčasoma izkazalo, da imajo tudi stranske učinke, ki niso bili opazni na začetku, pa se bo precej zmanjšalo število uporabnikov zdravil za hujšanje,« sklene zdravnik.
