V Sloveniji so potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Okužbe so bile potrjene v severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji. “30. avgusta smo prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije,” so iz NIJZ zapisali na svoji spletni strani.
Simptomi in znaki bolezni
Po piku okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez simptomov. Manjši del okuženih razvije kratkotrajno vročinsko bolezen, ki jo spremljajo simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaji, bolečine v mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila). Približno ena oseba na 150 okuženih razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.
Virus je prisoten v krvi 1-3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1-11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko WNV prenese (npr. konjih), je količina virusa v krvi prenizka, da bi predstavljali učinkovit vir okužbe za komarje in tako vzdrževali nadaljnji prenos bolezni.
Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Z upoštevanjem naslednjih ukrepov lahko zmanjšamo tveganje za okužbo:
- nosimo svetla oblačila, ki pokrivajo čim večji del telesa,
- izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
- uporabljamo sredstva (repelente) za zaščito pred komarji. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
- preprečujemo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
- skrbimo za okolico in odstranjujemo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi ipd.).
