Evropska komisija bo danes sporočila, kako se bo odzvala na evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice, ki želi izboljšati dostop do splava za ženske v državah, kjer ta zdravstvena storitev ni dosegljiva.
Pobuda predlaga vzpostavitev prostovoljnega evropskega finančnega mehanizma, s katerim bi države članice lahko pomagale ženskam pri dostopu do prekinitve nosečnosti v tujini, kadar posega v domačem okolju ne morejo opraviti.
Več kot milijon podpisov podpore
Kampanjo je vodila mreža evropskih nevladnih organizacij, med katerimi ima vodilno vlogo slovenski Inštitut 8. marec. Organizatorji so med aprilom 2024 in septembrom 2025 zbrali več kot 1,1 milijona podpisov, s čimer so izpolnili pogoje za obravnavo pobude na ravni EU.
Pobudo so predstavili Evropski komisiji, komisarki za enakost ter evropskim poslancem. Podporo sta ji že izrazila odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov ter Evropski parlament kot celota.
Kaj lahko stori Evropska komisija?
Komisija mora odločitev o pobudi sprejeti do do 2. marca. Kot je navedeno na spletni strani EU, lahko komisija odloči, da bo v skladu z državljansko pobudo sprejela zakonodajne korake. V tem primeru bo nato začela pripravljati uradni zakonodajni predlog. Ko ga potrdijo na Komisiji, pa ga v potrjevanje predložijo še Evropskemu svetu in v večini primerov tudi Evropskemu parlamentu. Po neuradnih informacijah naj bi državam članicam ponudila smernice za uporabo evropskih sredstev za zagotavljanje dostopa do varnega splava, med drugim tudi iz Evropskega socialnega sklada.
Tudi v primeru pozitivnega odziva komisija ni dolžna predlagati nove zakonodaje.
Pritisk civilne družbe in politikov
Ker naj bi bila komisija pobudi nenaklonjena, so organizatorji v zadnjih dneh okrepili pritisk. Spletno peticijo je podpisalo več kot 200.000 ljudi, podporniki pa so na družbenih omrežjih pozivali k odzivu evropskih voditeljev.
Na komisijo se je obrnila tudi skupina 105 evropskih poslancev, ki opozarjajo, da je treba spoštovati izraženo voljo evropskih državljanov in parlamenta ter po potrebi razmisliti o dodatnih političnih ali pravnih korakih. Svoj podpis so od Slovencev prispevali še Irena Joveva in Marjan Šarec (Renew/Svoboda) ter Vladimir Prebilič (Zeleni).
Komisarka za enakost Hadja Lahbib je sporočila, da Komisija pripravlja odgovor in da je EU zavezana zdravju, varnosti in dostojanstvu žensk.
Opozorila zaradi primera iz Poljske
Razpravo o dostopnosti splava dodatno zaostruje aktualen primer iz Poljske, kjer nosečnici z resnimi zdravstvenimi zapleti po navedbah aktivistov zavračajo prekinitev nosečnosti.
Kot piše poljski portal Oko.press, ima ženska, ki je v 16. tednu nosečnosti, hudo obliko slabosti in sladkorno bolezen, ki ji povzročata hude zaplete. Bruha kri, hranijo jo lahko samo prek infuzije, sladkor v krvi ji rase, zaradi neprestanega bruhanja pa obstaja možnost pretrganja požiralnika.
Kot piše portal, se zdravil, ki bi ji pomagala, ne predpisuje nosečnicam. Ženska, ki se je na Poljsko preselila iz Gruzije, je izrazila željo, da nosečnost prekine s splavom, saj da ima doma otroke in moža ter hoče preživeti.
Poljska zakonodaja splav omogoča samo v primerih, ko je ogroženo zdravje nosečnice ali pa je nosečnost posledica kaznivega dejanja.
“To je neposredna posledica ene najstrožjih zakonodaj o splavu v Evropski uniji in tudi ene najstrožjih na svetu,” je dejala poljska aktivistka Dominika Lasota.
Nika Kovač je izpostavila, da bi bilo z žensko vse v redu, če bi živela v Sloveniji. “To je realnost današnje Evrope. Nekatere države ženskam sporočajo, da je njihovo življenje lahko zlahka žrtvovano,” je dodala.
Odločitev z evropskimi posledicami
Odločitev komisije bo pokazala, ali bo pobuda vodila do konkretnih ukrepov ali zgolj priporočil državam članicam.
Razprava o pravici do reproduktivnega zdravja pa ostaja eno najobčutljivejših družbenih vprašanj v Evropi.
