Vzporedno se v Akvariju v Pulju začenjajo tudi poskusi gojenja drugih vrst školjk, med njimi klapavic (Mytilus galloprovincialis), Jakobovih pokrovač (Pecten jacobaeus) in globokomorskega leščurja (Atrina fragilis). V okviru karantenskega programa so pri klapavicah že zaznali sproščanje moških spolnih celic pri posameznih osebkih, skupaj pri 65 primerkih. Čeprav so klapavice dobro raziskana in tradicionalno prisotna vrsta v Jadranu, se na Hrvaškem vzreja njihovih ličink – tako kot tudi ličink drugih školjk, na primer ostrig (Ostrea edulis) in Jakobovih pokrovač – ne izvaja kot komercialna proizvodnja v nadzorovanih mrestiščih.
Namesto tega se marikultura na Hrvaškem večinoma opira na naravni ulov ličink iz morja, ki jih nato gojijo do odrasle faze na linijah s pergolami in mrežami. Vendar pa v zadnjih letih beležijo upad številčnosti in kondicije klapavic v naravi, zlasti na območju severnega Jadrana.
O tej problematiki so razpravljali tudi na lanskem mednarodnem srečanju o podnebnih spremembah in ohranjanju Jadranskega morja v Crikvenici. Kot glavni vzrok izpostavljajo pomanjkanje hrane. Nekdaj s hranili bogat severni Jadran, ki je veljal za evtrofno območje, se zaradi podnebnih sprememb postopoma spreminja v biološko revnejše, oligotrofno območje. Hkrati se je proizvodnja fitoplanktona oziroma primarna produkcija zmanjšala za približno tretjino.
Poleg zmanjšanja količine se spreminja tudi sestava fitoplanktona, ki postaja skozi leto vse bolj nepredvidljiva. V določenih obdobjih prevladujejo manjše in hranilno revnejše vrste, tako imenovani fitoflagelati, kar dodatno vpliva na preživetje školjk. Zaradi teh sprememb so naravne populacije školjk v severnem Jadranu vse redkejše.
