Vprašanje uvedbe preferenčnega glasu je slovenska politika v zadnjih letih odpirala že večkrat, a doslej noben poskus ni dosegel potrebne večine. Tokratni predlog prihaja po lanskem posvetovalnem referendumu, na katerem je uvedbo preferenčnega glasu ob nekaj več kot 41-odstotni volilni udeležbi podprlo skoraj 71 odstotkov volivcev, proti jih je glasovalo nekaj več kot 29 odstotkov.
Predlagatelji poudarjajo, da želijo z reformo okrepiti vpliv volivcev pri izbiri poslancev in zmanjšati moč strankarskih vrhov pri določanju, kdo bo izvoljen v državni zbor. Preferenčni glas sicer že poznamo na evropskih volitvah, medtem ko pri parlamentarnih volitvah volivci trenutno odločajo predvsem med strankarskimi listami in kandidati znotraj volilnih okrajev.
Kdo predlog podpira?
Za spremembo ustave bo potrebna široka politična podpora. Poslanske skupine Svobode, SD ter Levice in Vesne imajo skupaj 40 glasov, zato bodo morali podporo iskati tudi v opoziciji. Naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu so v preteklosti izražali v NSi, podporo pa je javno napovedala tudi stranka Resni.ca. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je v nedavnem intervjuju za STA zatrdil, da uvedbo preferenčnega glasu podpirajo tudi njihovi poslanci. Ob tem je v prejšnjem mandatu uvedbo preferenčnega glasu podprl tudi Anže Logar. Na deklarativni ravni uvedbi nasprotuje predvsem SDS, ki zagovarja drugačno prenovo volilnega sistema.
Vprašanje preferenčnega glasu je bilo sicer najbližje uspehu marca 2020. Takrat se je pod predlog sprememb volilne zakonodaje, ki bi ukinil volilne okraje in uvedel preferenčni glas, podpisalo 59 poslancev. Če bi vsi prisotni glasovali za, bi predlog prestal potrebno mejo, a so zaradi odsotnosti nekaterih poslancev na koncu zmanjkali trije glasovi.
Kakšen naj bo preferenčni glas?
Kasnejši poskusi so se praviloma ustavili pri podrobnostih predlaganih rešitev. Stranke so imele različna stališča glede tega, ali naj bo preferenčni glas absoluten ali relativen, obvezen ali neobvezen ter ali naj se hkrati ukinejo volilni okraji. Prav te razlike so v minulih mandatih večkrat preprečile oblikovanje potrebne ustavne večine.
Če bo današnji predlog dobil zadostno podporo za začetek postopka, ga čaka še več faz parlamentarne obravnave. Sprememba ustave mora biti potrjena z dvotretjinsko večino vseh poslancev, nato pa bo treba ustrezno spremeniti še volilno zakonodajo, ki bo natančno določila način izvajanja preferenčnega glasovanja.
Kaj pomeni preferenčni glas?
Pri preferenčnem glasu volivec ne izbira le politične stranke, ampak lahko znotraj kandidatne liste odda glas tudi konkretnemu kandidatu, ki mu daje prednost. Takšen glas lahko spremeni vrstni red kandidatov na listi in vpliva na to, kdo bo na koncu izvoljen.
Preferenčni ali prednostni glas je glas, s katerim volivec na glasovnici izbere enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi na listi, za katero je glasoval. Volivec torej ne izbira le med političnimi opcijami, pač pa tudi med posameznimi kandidati. Poznamo več oblik preferenčnega glasu, lahko je obvezni ali ne, absolutni ali relativni.
Danes pri volitvah poslancev v državni zbor volivci glasujejo predvsem za stranko in kandidata v svojem volilnem okraju, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi strankarski vrstni redi in razporeditev kandidatov po okrajih. Z uvedbo preferenčnega glasu pa bi volivci dobili več neposrednega vpliva na izbiro poslancev.
Preferenčni glas v Sloveniji že uporabljamo na volitvah poslancev v Evropski parlament. Volivec tam najprej glasuje za listo kandidatov posamezne stranke, nato pa lahko obkroži še enega kandidata na tej listi, ki mu daje prednost. Če kandidat zbere dovolj preferenčnih glasov, lahko prehiti višje uvrščene kandidate na listi.
Moč preferenčnega glasu se je v preteklosti že izkazala na evropskih volitvah leta 2004, ko je, da bi privabil čim več volivcev, na listi predhodnice SD kandidiral takratni predsednik parlamenta Borut Pahor. Predsednik stranke je bil na listi uvrščen na zadnje mesto in je volivcem jasno povedal, da želi ostati aktiven v slovenski politiki. Kljub temu pa so mu namenili toliko preferenčnih glasov, da se je z zadnjega povzpel na prvo mesto in postal evropski poslanec.
