Slovenske avtoceste bodo dobile nov način nadzora hitrosti, ki se precej razlikuje od klasičnih radarjev. Voznikove hitrosti namreč ne bo preverjal samo na eni točki. Kamere bodo vozilo zaznale ob vstopu in izstopu z nadzorovanega odseka, sistem pa bo iz časa vožnje in prevožene razdalje izračunal njegovo povprečno hitrost.
Če bo ta previsoka, bo podatek lahko podlaga za postopek zaradi prekrška.
Čeprav so vsi štirje predvideni sistemi že prestali prvo overitev, pa je za voznike pomemben podatek: sekcijsko merjenje trenutno še ni začelo delovati za izrekanje glob. Pred dejanskim začetkom je treba opraviti še zadnje tehnične postopke in testiranja.
Kje bodo merili povprečno hitrost?
Sekcijsko merjenje je predvideno na štirih avtocestnih odsekih:
- Logatec–Vrhnika v smeri proti Ljubljani,
- Ljubljana Brod–Vodice v smeri proti Kranju,
- Grosuplje–Ivančna Gorica oziroma območje višnjegorskega klanca v smeri proti Novemu mestu,
- Podmilj–Ločica na območju Trojan v smeri proti Mariboru.
Prvi trije sistemi so prvo overitev Urada RS za meroslovje uspešno prestali v začetku septembra, pozneje pa jo je prestal še zadnji sistem na štajerski avtocesti.
S tem je izpolnjen pomemben formalni pogoj za uporabo meritev v postopkih zaradi prekoračitve hitrosti.
Kako bo sistem vedel, kako hitro ste vozili?
Princip je razmeroma preprost.
Ko bo vozilo zapeljalo na nadzorovani odsek, bo kamera zabeležila registrsko tablico in čas vstopa. Na koncu odseka bo druga kamera ponovno zaznala vozilo in čas njegovega prehoda.
Ker sistem pozna natančno razdaljo med obema merilnima mestoma, lahko iz časa, ki ga je vozilo potrebovalo za pot, izračuna njegovo povprečno hitrost.
To pomeni pomembno razliko v primerjavi s klasičnim radarjem.
Vozniku, ki vozi prehitro, zaviranje tik pred kamero ne bo pomagalo, saj ne bo pomembna hitrost zgolj v trenutku, ko zapelje mimo merilnika, temveč povprečna hitrost na celotnem nadzorovanem odseku.
Najpreprostejše pravilo za voznike bo zato tudi najbolj očitno: omejitev hitrosti bo treba upoštevati skozi celoten odsek.
Kaj pa, če zapeljete z avtoceste?
Posebnost nekaterih odsekov je, da imajo med začetno in končno merilno točko tudi izvoze oziroma uvoze.
Urad za meroslovje pojasnjuje, da izvozi in uvozi znotraj tako imenovanih odprtih odsekov niso pokriti s kamerami.
Če vozilo po vstopni meritvi zapusti avtocesto še pred končno kamero, sistem nima podatka o času izstopa iz merilnega odseka. Enako velja za vozilo, ki se na avtocesto vključi šele znotraj nadzorovanega odseka in zato ni bilo zaznano na začetni točki.
Takšno vozilo je iz meritve izločeno, saj ni mogoče izračunati njegove povprečne hitrosti.
Na odseku Ljubljana Brod–Vodice bodo kamere sicer nadzirale odstavni, vozni in prehitevalni pas, prav tako na odseku Logatec–Vrhnika. Na odseku Grosuplje–Ivančna Gorica sta zajeta vozni in prehitevalni pas.
Kaj se zgodi ob delih na cesti in spremenjeni omejitvi?
Za izvajanje sekcijskega merjenja je pomembno tudi, da so pogoji na nadzorovanem odseku ustrezni.
Po doslej objavljenih pojasnilih se sekcijsko merjenje v času del, ko se spremeni prometna ureditev oziroma omejitev hitrosti, na takšnem odseku ne bo izvajalo. Sistem namreč ni zasnovan tako, da bi se sproti prilagajal dinamičnim spremembam omejitve hitrosti.
Vozniki morajo seveda ne glede na delovanje sistema vedno upoštevati trenutno veljavno prometno signalizacijo.
Kakšne kazni grozijo prehitrim voznikom?
Sekcijsko merjenje ne prinaša novega cenika kazni. Za ugotovljeno prekoračitev bodo veljale globe, ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa.
Za prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti oziroma hitri cesti z zakonsko določenimi značilnostmi so predpisane naslednje sankcije:
- do vključno 20 km/h preveč: 40 evrov,
- več kot 20 do vključno 30 km/h preveč: 60 evrov,
- več kot 30 do vključno 40 km/h preveč: 120 evrov,
- več kot 40 do vključno 50 km/h preveč: 250 evrov in tri kazenske točke,
- več kot 50 do vključno 60 km/h preveč: 400 evrov in pet kazenskih točk,
- več kot 60 km/h preveč: 1.200 evrov in devet kazenskih točk.
Višina globe je torej odvisna od ugotovljene prekoračitve dovoljene hitrosti.
Kamere so pripravljene, toda kazni še ne prihajajo
Čeprav so vsi štirje sistemi zdaj prestali prvo overitev, to še ne pomeni, da vozniki na omenjenih odsekih že prejemajo globe na podlagi sekcijskih meritev.
Dars trenutno zaključuje tehnične postopke, med drugim integracijo sistema v policijski informacijski sistem. Pred prevzemom mora dobavitelj izpolniti pogodbene zahteve in izvesti tudi usposabljanje policistov.
Ko bo sistem predan policiji, bo sledilo še testno obdobje. Preveriti bo treba delovanje merilnikov, prenos podatkov in zaledne sisteme za obdelavo ugotovljenih prekrškov.
Šele po uspešno opravljenih postopkih bo policija določila datum začetka uradnih meritev. Javnost naj bi bila o začetku obveščena vnaprej.
Prvotne časovnice so se sicer že večkrat zamaknile. Po zadnjih informacijah tako tudi konec septembra sistem še ni začel izvajati uradnega nadzora.
Za voznike zato trenutno velja predvsem eno: oprema je na štirih odsekih pripravljena in meroslovno potrjena, naslednji korak pa je tehnična povezava s policijo in testiranje. Ko bo sistem uradno vključen, pa nekajsekundno zaviranje pred kamero ne bo več način, s katerim bi se lahko voznik izognil zaznavi prehitre vožnje – odločilna bo hitrost na celotni merjeni poti.
