Primož Krečič je duhovnik, rojen v Vrhpolju pri Vipavi, ki ga je pot pripeljala skozi Ljubljano in Rim, kjer se je šolal, ravno v Koper, v stolnico Marijinega Vnebovzetja.
V pogovoru mi je zaupal veliko stvari o sebi, svojem življenju, delu in poslanstvu, spregovorila pa sva tudi o novih orglah, ki so jih v Koper pripeljali iz Švice. Povedal mi je toliko zanimivih stvari, da je bil pogovor, po prvem krajšanju, dolg kar sedem strani. Ker pa smo, tako kot vsak medij, s prostorom omejeni, sem iz najinega pogovora izluščila drobce (kar mi je bilo kot nekomu, ki je rojen v znamenju tehtnice, izredno zahtevno), ki sestavljajo veliko večji mozaik Krečičevega življenja.
Po letih bivanja v Ljubljani, ga je odločitev predstojnikov pripeljala v Koper, v stolno župnijo. »Strah me je bilo priti v kraj, kjer sem že bil in na katerega so me vezali lepi spomini ter izkušnje. Nekateri so govorili, da bom razočaran, ker razmere niso več takšne, kot so bile pred 25 leti. Kljub temu, da se je marsikaj močno spremenilo, so ostale korenine in razpoloženje,« se svojih začetkov spominja Krečič. Kot pravi, je razpoloženje v župniji in v družbi, sicer dobro. Veseli ga, da ni tako opazne slovenske delitve: mi, vi, ali na črne in bele.
Delo v medijih ter prvi obisk papeža v Sloveniji
Marsikdo ne ve, da je bil Krečič nekaj let urednik pri Ognjišču. Zanimali so ga predvsem intervjuji, informativna tematika in zapisi pa malo manj. Raje piše članke, v katerih je več osebnega razmisleka in duhovnega sporočila. Močno ga je zaznamovalo tudi urednikovanje v koprskem studiu Radia Ognjišče. Predvsem je ta čas zaznamovala priprava prvega obiska papeža Janeza Pavla II. Sodeloval je namreč v osrednjem odboru in bil posebej odgovoren za srečanje z mladimi v Postojni. Pripoveduje, da je bila priprava postojnskega srečanja posebna, ker so morali uskladiti obisk Primorske in srečanje mladih s papežem. Na vprašanje, kako se spomni tistih časov in kakšna je razlika med mladimi nekoč in danes, Krečič odgovarja: »Odziv je bil izjemen, mladi so pokazali podobo in srce, ki ga kasneje nisem zasledil v tako velikem merilu. K temu sta pripomogli duhovna priprava in široka organizacija. Povabili smo glasbenike iz tedanje estrade ter pripravili dva veličastna zbora: mešani in mladinski. Za spremljavo mešanega zbora, pelo je okrog 2.000 pevcev, je poskrbel odlični Pihalni orkester iz Kopra. Papež Janez Pavel II je predstavljal človeka, ki je prinesel slovanskim narodom nov pomen in razcvet njihove duše. Še nekaj let kasneje so fantje povedali, da so se ob tej priložnosti odločili za duhovniški poklic. Ta včerajšnja generacija mladih je produkt zlasti potrošniške miselnosti in mnogi od njih živi v precejšnjem blagostanju. Med mladimi v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so bile nekatere skupine študentov, ki so sprejemali filozofske poglede modernizma, liberalizma, anarhije. Komunizem je ostal zlasti pri tistih, ki so bili povezani z družinskimi tradicijami in so želeli priti do privilegijev. Večina mladih je ostala povezana z domačim okoljem in človeškimi vrednotami, ki so zrasle iz narodne zakladnice ter krščanstva. Na Primorskem je dodala svoje tudi italijanska televizija, zlasti Berlusconijeve privatne postaje. Po odprtju pogleda na Zahod in spremembi političnega sistema, so začele tudi bolj široke množice mladih sprejemati potrošništvo in živeti v njegovem blagostanju. Vrteli so se okrog sebe in svojega uživanja ter bili nezaupljivi do zunanjih izzivov in praks. V tej naravnanosti so se srečali s pandemijo koronavirusa in padcem nekaterih absolutnih varnosti, na katere so pristajali. Zamajal se je steber karier in nemir potovanj od enega konca sveta do drugega. Kakšni bodo odšli iz te pandemije? Bomo videli.«
V koprski stolnici bomo kmalu slišali melodije iz novih orgel
Do kandidiranja za orgle iz koncerne dvorane v Zürichu je prišlo po daljšem oklevanju. »Duhovnik in organist Mirko Butkovič iz Goriške, je zvedel za razpis in me kar krepko spodbujal, naj se prijavimo, saj gre za ene od najboljših orgel v Evropi. Ob vsem delu in obveznosti v župniji, zlasti pri skrbi za toliko cerkva in objektov v Kopru, si niti upal pomisliti, da bi se ogrel za tak izziv. Vedel sem, da so Callidove orgle iz leta 1790 dotrajane in ne odgovarjajo cerkvenemu prostoru, zato se jih toliko časa več ne uporablja. Nek večer, ob koncu poletja, sta prišla dirigent stolnega zbora Miran Bordon in njegov pomočnik David Tomovski s predlogom, da gremo kandidirati za orgle iz Tonhalle. Pripravljena sta bila prevzeti tehnični del priprave za razpis in sodelovati pri izvedbi projekta. V druščino smo povabili še arhitekta Boštjana Furlana in delo je steklo. Omeniti moram izjemno podporo Zavoda za spomeniško varstvo v Piranu in v Ljubljani ter občino in druge organizacije, ki so nas pri tem podprle. Prišli smo v izbor treh in na koncu so odločili, da se bodo znane Kleukerjeve orgle iz Züricha preselile v Koper.«
Manca Hribovšek
