Trgovci na Hrvaškem po novem zakonu, ki velja od 1. julija, lahko sami določijo, katerih 16 nedelj bodo imeli odprte trgovine. Ob praznikih trgovine morajo ostati zaprte.
Zakon določa tudi izjeme. Ob praznikih in vseh nedelje v letu so lahko odprte prodajalne v sklopu železniških in avtobusnih postaj, letališč, morskih pristanišč, trajektov in letal, kot tudi tiste na bencinskih črpalkah, v bolnišnicah, hotelih, kulturnih in verskih ustanovah, navtičnih marinah, kampih ter kmečkem turizmu in zavarovanih območjih narave.
Med izjemami so tudi tržnice, a na njih svoje izdelke lahko prodajajo le obrtniki in kmeti, medtem ko so trgovine v sklopu tržnic lahko odprte le 16 nedelj v letu.
Zakon je negodovanje trgovcev in zmedo med podjetniki in kupci povzročal že prvo julijsko nedeljo. “Zakon je popolnoma nesmiseln. Mi lahko prodajamo sadje in zelenjavo, vse ostale trgovine pa so zaprte. Zaprte so tudi pekarne, tako da si danes ne morem kupiti niti hrane za malico,” nam je takrat zaupal prodajalec na eni od zagrebških tržnic. Podobno mnenje so z njim delili tudi drugi.
Minuli vikend je bilo nezadovoljstvo med trgovci in kupci še večje. Ker je bil v soboto na Hrvaškem praznik ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti, so bile trgovine z izjemo tistih, ki so se odločile za delovno nedeljo, zaprte dva dni zapored.
V Zagrebu so se zato vile vrste pred trgovinami in pekarnami na avtobusnih in železniških postajah, parkirišča trgovin, ki so bile v nedeljo odprte, so bila polna, na posameznih bencinskih postajah pa so kupci stali v vrstah, da bi kupili kruh.
Nekateri trgovci so se v poletnih mesecih odločili imeti odprte svoje poslovalnice na obali, medtem ko trgovska središča v notranjosti države največ delovnih nedelj načrtujejo v novembru in decembru.
Na Reki je bilo največje trgovsko središče Tower Center minuli vikend zaprto tako v soboto kot v nedeljo. V središču Reke je bilo v nedeljo odprtih nekaj trgovin in dve pekarni. V eni od njih niso prodajali kruha, ampak zgolj kavo, rogljičke in toast. Ker so pekarne tako kot trgovine lahko odprte le 16 nedelj v letu, so se v omenjeni pekarni namreč odločili, da bodo tisti dan obratovali kot gostinski objekt, za katerega zakonska omejitev ne velja.
V drugi pekarni, kjer so prodajali vse pekovske izdelke, je prodajalka komaj dohajala naročila. “Vse dopoldne sem sama, do druge ure popoldne. Peči moram kruh in druge izdelke ter streči stranke. Ne zmorem vsega,” nam je pojasnila. Ob tem je dodala, da zakona ne razume, kot tudi ne tega, da v pekarni čez cesto, čeprav je odprta, ne prodajajo kruha.
Vlada stranke HDZ s premierjem Andrejem Plenkovićom na čelu zatrjuje, da zakon o trgovini upošteva dejstvo, da je Hrvaška turistična država. Podjetniki menijo nasprotno. Opozarjajo, da je na Hrvaškem 14 prazničnih dni, od tega osem med poletno turistični sezono, v obdobju od velike noči do Marijinega vnebovzetja.
Nekatera mesta na obali so se zato odločila, da bodo težave, ki jih turističnim središčem prinaša zakon, reševala po svoje. V mestu Stari Grad na Hvaru ter v Supetru in Bolu na Braču so za 5. in 15. avgust, ko bo na Hrvaškem praznik Marijinega vnebovzetja, razglasili sejemski dan. Sejemski dan so za 15. avgust razglasili tudi v Zagrebu, Crikvenici, Umagu in Pulju, o tem pa naj bi po pisanju hrvaških medijev razmišljali tudi v nekaterih drugih obalnih mestih.
V Splitu so medtem storili še korak dlje in za sejemske dni razglasili 13., 15., 20. in 27. avgust ter 3., 10., 17. in 24. september oziroma vse nedelje v avgustu in septembru ter naslednji torek, ko je praznik.
S to odločitvijo so mestne oblasti omogočile prodajo v kioskih, na stojnicah, v trgovinah s spominki in poslovalnicah na odprtem, kot sestavnem delu javnih dogodkov in sejmov. Po zakonu takšni dogodki lahko potekajo od 8. do 24. ure.
Hrvaško združenje Glas poduzetnika je skupaj s 15 malimi trgovci medtem na ustavno sodišče že vložilo predlog za oceno ustavnosti zakona o trgovini. Po njihovi oceni zakon namreč krši z ustavo predpisano podjetniško svobodo.
Zahtevo po oceni ustavnosti zakona je napovedalo tudi hrvaško združenje delodajalcev (HUP). Po njihovem mnenju zakon omejuje pravico podjetnikov do dela. Trdijo tudi, da je promet v juliju po prvih podatkih padel za 22 odstotkov, promet v trgovini na drobno pa se je zmanjšal za 30 milijonov evrov.
V HUP so spomnili na napoved vlade, da se bo potrošnja občanov prelila na druge dni v tednu, a se to po njihovih ocenah ni zgodilo. Opozorili so, da bo trgovski sektor prihodnje leto še bolj ogrožen, ker bo treba 16 delovnih nedelj razporediti na celo leto in ne le na šest mesecev, tako kot so trgovci lahko storili letos.
“Ta zakon je tog in diskriminatoren hkrati, saj predvideva veliko izjem, kar ustvarja neenakost na trgu,” so še sporočili iz HUP. Po njihovem mnenju je najboljša rešitev, da se delo ob nedeljah prepusti izboru delodajalcev, ob spoštovanju vseh zakonskih obveznosti in ustreznem plačilu delavcev.
Vsi poskusi regulacije nedeljskega dela so bili doslej sicer neuspešni. Delo ob nedeljah je že leta 2003 prepovedala vlada Ivice Račana, a je ustavno sodišče prepoved razveljavilo. Podobno se je zgodilo pet let kasneje, ko je nedeljsko delo hotela omejiti vlada Iva Sanaderja. Plenkovićeva vlada je delo ob nedeljah hotela omejiti že pred dvema letoma, ampak spremembe zakona o trgovini niso bile sprejete.
