Danes nas čaka eden najzanimivejših astronomskih večerov letošnjega poletja. Najprej bo tik pred sončnim zahodom tudi iz Slovenije viden izrazit delni Sončev mrk, ko pa se bo nebo stemnilo, se bo pozornost preselila k Perzeidom, ki prav v noči na četrtek dosegajo vrhunec.

Za ogled mrka bo tokrat še posebej pomembna izbira lokacije. Sonce bo namreč ob najzanimivejšem delu pojava že zelo nizko nad obzorjem.

Kdaj moramo pogledati proti nebu, kaj bomo lahko videli in kako mrk opazovati varno? Zbrali smo najpomembnejše informacije.

Kdaj se začne Sončev mrk?

V Sloveniji se bo delni Sončev mrk začel okoli 19.25.

Luna bo nato postopoma prekrivala vse več Sončeve ploskve, najbolj zanimiv del pa bo nastopil malo pred sončnim zahodom.

Največja vidna zakritost v Sloveniji bo odvisna od kraja opazovanja in bo znašala približno od 78 do 86 odstotkov Sončeve ploskve.

Največja bo na severozahodu države.

V Kranju naj bi tako zakritost dosegla približno 86 odstotkov okoli 20.13, v Ljubljani 84 odstotkov okoli 20.12, v Celju 80 odstotkov okoli 20.09, v Mariboru 79,5 odstotka in v Novem mestu približno 77,5 odstotka.

Na Obali se bo mrk prav tako odvijal tik pred sončnim zahodom, zato bo za njegov ogled odločilna predvsem ena stvar – odprto obzorje.

Kam pogledati na Obali?

Poiščite kraj z neoviranim pogledom zelo nizko proti zahodnemu oziroma severozahodnemu obzorju.

To bo pomembnejše od same nadmorske višine.

Če vam pogled proti zahodu zakrivajo stavbe, drevesa ali vzpetine, lahko Sonce izgine izpred oči, še preden bo mrk dosegel za nas najzanimivejšo fazo.

Prav zato je lahko Obala zaradi odprtega pogleda proti morju zelo privlačna za opazovanje, če izberemo ustrezno lokacijo.

Na razgledno točko je smiselno priti nekoliko prej, ne šele nekaj minut pred sončnim zahodom.

Kaj bomo dejansko videli?

Popolnega Sončevega mrka iz Slovenije ne bomo videli.

Pas popolnega mrka bo potekal čez Grenlandijo, Islandijo in Španijo. Tam bo Luna za kratek čas v celoti prekrila Sonce.

Pri nas bo mrk ves čas samo delen.

Kljub temu bo zelo izrazit. Luna bo postopoma »odgriznila« vedno večji del Sončeve ploskve, Sonce pa se bo medtem približevalo obzorju.

Zato bo prizor drugačen od Sončevega mrka sredi dneva – opazovali bomo močno zakrito Sonce tik pred njegovim zahodom.

Popolne teme pri nas ne bo.

Lahko pa postane svetloba v okolici nenavadna, zato med mrkom ne opazujte samo Sonca. Zanimive so lahko tudi spremembe svetlobe in senc okoli vas.

Sončev mrk v živo: NASA začenja prenos ob 19.15, tukaj ga lahko spremljate

Zakaj lahko zasledite različne odstotke?

Če danes spremljate različne objave o mrku, boste morda opazili, da se navedeni odstotki razlikujejo.

Razlog ni nujno v napačnih izračunih.

Pri mrkih se namreč uporabljata dva različna podatka.

Magnituda mrka opisuje, kolikšen delež Sončevega premera prekrije Luna, zakritost pa pove, kolikšen delež vidne površine Sončeve ploskve je prekrit.

Poleg tega je treba razlikovati med največjo fazo celotnega astronomskega dogodka in največjo fazo, ki jo je z določene lokacije še mogoče videti, preden Sonce zaide.

Zato dva na videz različna podatka nista nujno v nasprotju.

Brez ustrezne zaščite nikar ne glejte v Sonce

To je daleč najpomembnejše opozorilo za današnji večer.

V Sonce med delnim mrkom ne smemo gledati neposredno brez ustrezne zaščite za oči.

To velja tudi takrat, ko je večina Sončeve ploskve že zakrita.

Navadna sončna očala niso dovolj, ne glede na to, kako temna so.

Za neposredno opazovanje potrebujemo posebna očala oziroma gledala za opazovanje Sonca. NASA priporoča varna sončna gledala, ki ustrezajo mednarodnemu standardu ISO 12312-2.

Ker bomo v Sloveniji ves čas opazovali samo delni mrk, pri nas ne bo trenutka, ko bi bilo varno odstraniti zaščito in pogledati neposredno v Sonce.

Previdno z daljnogledi, teleskopi in fotoaparati

Še posebej nevarno je nezaščiteno opazovanje Sonca skozi optične naprave.

Daljnogleda ali teleskopa nikoli ne usmerjamo proti Soncu brez ustreznega sončnega filtra, nameščenega na sprednji strani optike.

Prav tako ni varno, da si preprosto nadenemo očala za opazovanje mrka in nato skozi njih pogledamo skozi daljnogled ali teleskop.

Optika namreč koncentrira Sončevo svetlobo in lahko poškoduje filter ter povzroči hude poškodbe oči.

Nimate očal za mrk? Še vedno ga lahko opazujete

Če nimate ustreznih očal, mrka ni treba povsem zamuditi.

Lahko ga spremljate posredno s projekcijo.

Ena najpreprostejših možnosti je majhna luknjica v kosu kartona. S hrbtom se obrnemo proti Soncu in pustimo, da svetloba skozi odprtino pade na drugo, svetlo površino.

Na njej se bo pojavila majhna podoba Sonca, na kateri bomo lahko opazovali, kako ga Luna postopoma prekriva.

Pomembno: skozi luknjico nikoli ne gledamo neposredno proti Soncu.

Poskusite tudi s kuhinjskim cedilom

Zanimiv poskus lahko naredimo celo z običajnim kuhinjskim cedilom z majhnimi luknjicami.

Sončeva svetloba, ki prehaja skozi luknjice, lahko na tleh ali drugi površini ustvari množico majhnih podob delno zakritega Sonca.

Podoben pojav lahko med mrkom opazimo pod drevesi. Drobne odprtine med listi delujejo kot naravne projekcijske kamere, zato se na tleh lahko pojavijo številne majhne podobe Sončevega krajca.

To je tudi varen in zanimiv način spremljanja mrka z otroki.

Kaj pa fotografiranje?

Tudi zaradi dobre fotografije ne tvegajte vida ali opreme.

Pri fotografskih aparatih z močnimi objektivi in zlasti teleobjektivih je potreben ustrezen sončni filter.

Če takšne opreme nimate, je lahko prav tako zanimivo fotografirati dogajanje okoli sebe – pokrajino, nenavadno svetlobo, ljudi med opazovanjem ali projekcije delno zakritega Sonca.

Sončev mrk je v Španiji povzročil pravo mrkomanijo

Medtem ko bomo v Sloveniji spremljali delni mrk, se je v delih Španije zaradi popolnega Sončevega mrka začela prava turistična mrzlica.

Po danes objavljenih podatkih naj bi samo zaradi mrka v Španijo pripotovalo okoli 460.000 dodatnih tujih obiskovalcev.

V nekaterih krajih vzdolž pasu popolnega mrka so nastanitve razprodane že več mesecev, cene hotelskih sob pa so ponekod močno poskočile.

Španska policija samo danes pričakuje okoli 1,5 milijona dodatnih voženj, v obsežni varnostni operaciji pa bo sodelovalo približno 35.000 policistov.

Dodatno težavo predstavljajo huda suša, vročina in nevarnost požarov. Ponekod so zato omejili dostop do naravnih območij ter prepovedali dejavnosti, ki bi lahko povzročile iskro.

NASA je medtem na severozahodu Španije namestila teleskope, s katerimi bo popolni mrk prenašala tudi v živo.

Ko Sonce zaide, spektakla še ne bo konec

Po mrku bo sledilo drugo astronomsko dejanje večera.

V noči z 12. na 13. avgust namreč vrhunec dosegajo Perzeidi, eden najbolj znanih in priljubljenih meteorskih rojev leta.

In letos imamo za njihovo opazovanje skoraj idealne naravne pogoje.

Prav 12. avgusta nastopi mlaj, zato opazovanja ne bo motila svetla Luna.

Mednarodna meteorska organizacija za Perzeide navaja običajno zenitno urno frekvenco okoli 100 meteorjev na uro in hitrost delcev približno 59 kilometrov na sekundo.

Sto meteorjev na uro seveda ne pomeni, da jih bo posamezen opazovalec toliko tudi dejansko videl. Gre za teoretično vrednost v idealnih razmerah. Dejanska številka je odvisna od svetlobnega onesnaženja, oblačnosti, odprtosti neba in drugih pogojev.

Kdaj nocoj opazovati Perzeide?

Perzeide lahko začnemo iskati že po tem, ko se nebo dovolj stemni, vendar se pogoji izboljšujejo z napredovanjem noči.

Radiant Perzeidov se namreč dviguje vse višje, zato so ure proti jutru praviloma najboljše.

Za opazovanje ne potrebujete teleskopa ali daljnogleda.

Najbolje je poiskati temno lokacijo stran od javne razsvetljave, se udobno namestiti in s prostim očesom opazovati čim večji del neba.

Očem pustite vsaj 20 minut, da se privadijo na temo, telefon pa uporabljajte čim manj, saj svetel zaslon hitro pokvari prilagoditev oči.

Zakaj jim pravimo Perzeidi?

Tako imenovani utrinki seveda niso zvezde, ki bi padale z neba.

Perzeidi nastanejo, ko Zemlja potuje skozi tok drobnih delcev, ki jih je na svoji poti za seboj pustil komet 109P/Swift-Tuttle.

Ko ti delci z veliko hitrostjo vstopijo v Zemljino atmosfero, ustvarijo svetlobne sledi, ki jih vidimo na nebu.

Ime Perzeidi so dobili zato, ker se nam zdi, da njihove sledi izvirajo iz območja ozvezdja Perzej.

Od zakritega Sonca do noči utrinkov

Če bo sodelovalo še vreme, nas danes čaka res poseben večer.

Najprej bomo lahko spremljali, kako Luna postopoma prekriva zahajajoče Sonce. Za ogled bo ključna lokacija z odprtim pogledom proti zahodnemu oziroma severozahodnemu obzorju in – kar je najpomembneje – ustrezna zaščita oči.

Ko bo Sonce zašlo, pa se splača na prostem ostati še nekoliko dlje.

Brez moteče mesečine bodo namreč nebo prevzeli Perzeidi.

Tako bomo lahko v enem samem večeru spremljali dva povsem različna nebesna pojava: najprej bo Luna počasi zakrila Sonce, nato pa bodo nočno nebo prečkali utrinki.