OBALAplus enkrat mesečno brezplačno prihaja v poštne nabiralnike gospodinjstev v Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu, novice pa vsakodnevno objavlja tudi na spletnem portalu. Kako dobro jo prebivalci štirih občin poznajo, kako pogosto prihajajo z njo v stik ter kako danes spremljajo in berejo novice, je v začetku septembra preveril Inštitut Mediana.
Primerljiva raziskava je bila prvič opravljena leta 2019, ko jo je izvedel Valicon. V obeh so bila postavljena identična vprašanja, primerljiv je bil tudi vzorec, zato rezultati omogočajo vpogled v spremembe v zadnjih sedmih letih.
OBALOPLUS PREPOZNAJO SKORAJ ŠTIRJE OD PETIH
Najbolj prepoznaven tiskani medij ostajajo seveda Primorske novice, OBALOplus pa prepoznajo skoraj štirje od petih anketirancev.
Rast se kaže tudi pri spontanem priklicu medija. Na vprašanje, na katere lokalne oziroma regionalne tiskane medije najprej pomislijo, je OBALOplus letos navedlo 30 odstotkov anketirancev, leta 2019 pa 12 odstotkov. Spontani priklic OBALEplus se je tako v sedmih letih več kot podvojil.
Pri drugih večjih tiskanih medijih je bil trend obraten. Delo so anketiranci letos navedli trikrat manj pogosto kot leta 2019, Slovenske novice pa petkrat manj pogosto.
Še en izrazit premik kaže prepoznavnost OBALEplus. Leta 2019 je medij prepoznal približno vsak drugi anketiranec, letos ga prepoznajo skoraj štirje od petih. V primerjavi z letom 2019 se je delež povečal za več kot 20 odstotnih točk, medtem ko je prepoznavnost vseh drugih tiskanih medijev, zajetih v primerjavo, upadla.
Z OBALOPLUS JE BIL V STIKU VSAK DRUGI ANKETIRANEC
Prepoznavnost je eno, dejanski stik z medijem pa drugo. Mediana je zato preverila tudi, s katerimi mediji so bili anketiranci v zadnjem letu v stiku, bodisi v tiskani bodisi v elektronski obliki.
Največ, 66 odstotkov anketirancev, je bilo v zadnjem letu v stiku s Primorskimi novicami. OBALAplus je na drugem mestu – z njo je bilo v stiku 54 odstotkov oziroma vsak drugi anketiranec
GRAFIKON 1: Stik z mediji v zadnjem letu – 2026
Primerjava z letom 2019 pokaže drugačno smer kot pri drugih medijih: z OBALOplus je bilo letos v stiku za 16 odstotnih točk več anketirancev, medtem ko se je pri vseh drugih primerjanih medijih delež zmanjšal. OBALAplus se je tako prebila na drugo mesto, takoj za Primorskimi novicami.
GRAFIKON 2: Stik z mediji – primerjava 2026 in 2019
DO NOVIC NAJPOGOSTEJE PREK SPLETNIH ISKALNIKOV
Kako pa danes sploh prihajamo do novic? Raziskava je preverila tudi bralne navade in načine dostopanja do slovenskih novičarskih portalov.
Največ, 35 odstotkov anketirancev, do novičarskih portalov dostopa prek zadetkov spletnih iskalnikov, kot je Google. Sledijo aplikacije na mobilnih telefonih in tablicah ter zaznamki oziroma shranjene spletne strani. Najmanj pogost med navedenimi načini dostopa so povezave na družbenih omrežjih
GRAFIKON 3: Bralne navade
Zanimivo je tudi, kako temeljito spremljamo vsebine, ki pritegnejo našo pozornost. Največ anketirancev, 36 odstotkov, večino objav, ki jih zanimajo, spremlja v celoti. Še 31 odstotkov v celoti spremlja nekatere objave, ki jih zanimajo.
Ko gre za vrsto vsebin, eno tretjino anketirancev najbolj zanimajo kratke novice, eno četrtino pa poglobljeni članki. Sledijo podkasti, intervjuji in kolumne.
ZAKAJ KLJUB SPLETU ŠE VEDNO IZBEREMO PAPIR?
Čeprav so novice danes le nekaj klikov stran, papir za številne bralce ohranja svoje prednosti. Najpogostejši razlog za branje tiskane izdaje je boljša preglednost, sledijo bolj osebna izkušnja branja, tradicija in ugled časopisa ter manj informacijskega šuma.
Pomembno ostaja tudi, kdo za novinarsko vsebino stoji. Na vprašanje, kako pomembno se jim zdi, da je novinarski prispevek delo konkretnega novinarja oziroma avtorja, ki je za vsebino odgovoren, je 84 odstotkov anketirancev odgovorilo, da jim je to pomembno.
OBALAplus enkrat mesečno brezplačno prihaja v poštne nabiralnike, posamezen izvod pa pogosto ne ostane le pri enem bralcu. Pri skoraj dveh tretjinah tistih, ki časopis prelistajo, ga prelista še kdo drug v njihovem gospodinjstvu.
SKORAJ DVE TRETJINI UPORABNIKOV ZADOVOLJNIH Z OBALOPLUS
In kako so bralci zadovoljni z OBALOplus? Tako s spletnim portalom kot s tiskanim časopisom je zadovoljnih skoraj dve tretjini uporabnikov, še dodatnih 30 odstotkov pa je deloma zadovoljnih. Nezadovoljnih je malo: sedem odstotkov s tiskanim časopisom in osem odstotkov s spletnim portalom.
GRAFIKON 4: Zadovoljstvo z OBALOplus in predlogi za izboljšave
Raziskava je pokazala tudi, česa si bralci želijo več. Tako pri časopisu kot pri spletnem portalu izstopajo lokalne in regionalne novice, bolj poglobljene in analitične vsebine ter intervjuji. Motijo pa jih oglasi, površne in dolgočasne vsebine ter pristranskost poročanja.
Malo manj kot polovica naših bralcev si želi tudi, da bi OBALAplus izhajala pogosteje kot enkrat na mesec.
Sedem let je v medijskem svetu dolgo obdobje. Spreminjajo se načini, kako prihajamo do novic, in navade, kako jih beremo. Primerjava obeh raziskav pa kaže, da je OBALAplus v tem času svojo prisotnost med prebivalci štirih obalnih občin okrepila: spontani priklic medija se je več kot podvojil, povečala se je njegova prepoznavnost, pri stiku z mediji pa je OBALAplus edini med primerjanimi mediji, ki je glede na leto 2019 zabeležila rast.
O RAZISKAVI
Izvajanje raziskave: anketiranje od 4. do 9. septembra 2026
Vzorec: N = 262
Raziskovalna populacija: prebivalci občin Koper, Piran, Izola in Ankaran, stari 18 let ali več
Vzorec: verjetnostni vzorec iz Medianinega spletnega panela, reprezentativen za raziskovalno populacijo po spolu, starosti in občini.
