Bistvo celostnega prometnega načrtovanja je ustvarjati integriran trajnostni prometni sistem, ki bo povezal vse oblike mobilnosti ter upošteval potrebe lokalne skupnosti. Temeljil bo na zanesljivih podatkih ter na črpanju nacionalnih in evropskih finančnih virov za podporo trajnostnim projektom.
7 obveznih ciljev
Udeleženci delavnice širše delovne skupine, ki je potekala sredi januarja, dveh javnih razprav (v Kulturnem domu 15. januarja in Vaškem domu Šared 20. januarja) ter digitalne javne razprave med 10. in 17. februarjem so med 7 obveznimi cilji, ki jih je predlagalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kot 4 najpomembnejše izbrali: večjo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu; vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost; boljšo kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti ter cilj, da bodo prebivalci bolj zdravi in aktivni(preostali cilji so nižje lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo ter boljša dostopnost osnovnih storitev in aktivnosti).
Skoraj 49 odstotkov anketiranih otrok v šolo peš ali s skirojem
Izdelovalec OCPS iz podjetja IGEA je skupaj s partnerjem PNZ opravil ankete v osnovnih šolah, med splošno javnostjo in pri nekaterih delodajalcih. Preseneča podatek, da gre skoraj 49 odstotkov anketiranih otrok v šolo peš ali s skirojem, z rolerji, s kotalkami, z rolko – samih ali s prijatelji. Tudi 16 odstotkov občanov gre peš po opravkih, 66 odstotkov jih uporablja osebni avtomobil. 74 odstotkov se jih z avtomobilom vozi na delo. Leta 2023 je bilo v občini registriranih 571 vozil na 1000 prebivalcev, kar je blizu tedanjemu slovenskemu povprečju (579). Glavnina delovnih migracij v našo občino poteka iz sosednjih dveh občin, podobno velja za migracije iz naše občine.
Pri prometnih nesrečah izstopata podatka za leto 2020 in 2023: v prvem primeru je bilo smrtno ali hudo poškodovanih 10 oseb v motornih vozilih, v drugem 9 kolesarjev.
Kaj si želijo občani?
Sodeč po anketah si občani želijo:
– bolj varne šolske poti
– vzpostavitev novih parkirnih mest (garažne hiše, sistem »P+R«, dodatne modre cone …)
– več površin za pešce ter prilagoditev prometnih površin starejšim in osebam z omejitvami
– umirjanje prometa v naseljih in preusmerjanje tovornega prometa izven urbanih območij
– nadgradnjo prevozov na klic (vključno s kurjerco) in več avtobusnih oziroma železniških linij
– vzpostavljanje območij umirjenega prometa, kjer imajo prednost pešci
– več površin za kolesarje in večjo varnost zanje
– dodatno omejevanje dostopa za osebna vozila
– javni sistem za izposojo (električnih) koles.
