Na ZPMS poudarjajo, da lahko fotografije otrok, zlasti tiste, na katerih so jasno prepoznavni, pomanjkljivo oblečeni, v kopalkah ali ujeti v občutljivih situacijah, predstavljajo resno tveganje. Ko je fotografija enkrat objavljena na spletu, nad njenim širjenjem pogosto ni več mogoče ohraniti nadzora, saj se lahko kopira, deli ali zlorabi.
Ob tem opozarjajo, da razvoj umetne inteligence tveganja še povečuje. V najhujših primerih so lahko otroci žrtve spletnih spolnih zlorab, medvrstniškega nasilja ali zlorabe fotografij za izdelavo otroške pornografije.
»Otroci imajo pravico odraščati brez nepotrebne digitalne sledi, ki jo ustvarimo odrasli. Pred vsako objavo fotografije se vprašajmo, ali je ta res v otrokovo korist in ali bi si otrok želel, da bo ta fotografija dostopna tudi čez deset ali dvajset let,« poudarjajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Kako varneje objavljati fotografije otrok?
Na ZPMS svetujejo, da starši in drugi odrasli pri objavljanju fotografij upoštevajo nekaj osnovnih priporočil:
- prednost naj imajo skupinske fotografije, saj je na njih posamezen otrok manj izpostavljen;
- fotografije naj bodo posnete z večje razdalje, da ne razkrivajo podrobnosti o otroku;
- otroci naj bodo fotografirani od zadaj, med igro ali iz takšnega kota, da njihov obraz ni prepoznaven;
- na objavljenih fotografijah naj bodo otroci primerno oblečeni in ne v kopalkah ali pomanjkljivo oblečeni;
- ob fotografijah ne objavljajte imen ali drugih osebnih podatkov, ki bi razkrili identiteto otrok;
- če je obraz otroka jasno viden, ga pred objavo zameglite ali drugače zakrijte.
Na ZPMS poudarjajo, da bi morali biti otroci v središču zgodb zaradi svojih doživetij in ne zaradi svoje izpostavljenosti na spletu.
»Z odgovornim ravnanjem lahko poskrbimo, da bodo njihovi poletni spomini ostali lepi tudi v prihodnosti,« še dodajajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
