Vprašanje hitre ceste Koper–Dragonja ostaja ena ključnih infrastrukturnih tem v slovenski Istri– in hkrati ena najbolj občutljivih, ko pride do umeščanja v prostor. Med vladnim obiskom obalno-kraške regije sta se na to temo znova srečala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in koprski župan Aleš Bržan, pogovor pa je razkril tako ambicije kot tudi omejitve, s katerimi se projekt sooča.
Na koprski občini si že dolgo želijo, da bi se postopki pospešili in da bi bila trasa hitre ceste čim prej jasno določena. Razlog je preprost: tranzitni promet proti hrvaški Istri še vedno močno obremenjuje lokalne ceste in naselja, kar se najbolj občuti v turistični sezoni. Bržan je ob tem poudaril, da je prav tranzit proti Hrvaški eden večjih izzivov, ki ga mesto samo ne more rešiti.
Ministrica Bratušek je po srečanju poudarila, da v prihodnjem letu pričakuje državni prostorski načrt za hitro cesto Koper–Dragonja. Ob tem je izpostavila tudi pomen t. i. srminske in bertoške vpadnice, ki naj bi po oceni ministrstva prevzeli del tranzitnega prometa in razbremenili mestno jedro. A hkrati ni skrivala, da vsak poseg v traso pomeni vračanje korakov nazaj.
»Vsakič, ko se odločimo, da traso nekoliko spremenimo, smo praktično na začetku,« je opozorila in dodala, da danes sicer ne govorimo več o desetletjih, temveč o letih – a da gre še vedno za kompleksen in dolgotrajen postopek.
Pomembno sporočilo je bilo tudi to, da tras ne riše politika, ampak stroka. Po besedah ministrice potek v prostoru določajo strokovne podlage, okoljski vidiki in tehnične rešitve, ne pa želje posameznih županov ali ministrov. Gre namreč za zaključek avtocestnega križa na tem območju, kar daje projektu dodatno težo in hkrati odgovornost.
V razpravo se je vključil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je napovedal, da bo o umeščanju novih hitrih cest najprej govoril z župani. Izrazil je zmerni optimizem in spomnil na ukinitev vinjet za hitri cesti Škofije–Koper in Koper–Izola s 1. januarjem letos. Ta ukrep bo veljal do zaključka gradnje hitre ceste, kar po njegovih besedah predstavlja tudi finančno spodbudo državi, da z deli pohiti.
Za slovensko Istro to pomeni nekaj olajšanja v vsakdanu, a hkrati jasno sporočilo: rešitev ni več v začasnih obvozih, temveč v celoviti prometni ureditvi. Hitra cesta Koper–Dragonja tako ostaja projekt, ki ga regija nujno potrebuje, a bo zahteval še precej potrpežljivosti, usklajevanj in – kot kaže – tudi kompromisov.
