Obsojeni luški nadzorniki so svoje premoženje zavarovali

Portal Necenzurirano danes piše o tem, kako so nekdanji luški nadzorniki, ki so bili pravnomočno obsojeni na plačilo 16 milijonov evrov odškodnine, že pred leti zavarovali svoje premoženje.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Letos poleti je višje sodišče v Kopru potrdilo, da morajo nekdanji nadzorniki Luke Koper družbi plačati več kot 16 milijonov evrov odškodnine. Leta 2008 so namreč potrdili dokazano preplačani nakup 10-odstotnega deleža v slovaškem podjetju Trade Trans Invest (TTI), ki ga je izpeljala takratna uprava Roberta Časarja.

V nadzornem svetu, ki je posel potrdil, so sedeli Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel.

Trenutna luška uprava je proti nadzornikom sprožila izvršbe. Po poročanju Primorskih novic je bil denar trgan s transakcijskih računov vsaj dveh nadzornikov. Boris Bradač, eden od teh je potrdil, da stanje na njegovem bančnem računu kaže nič, odliv pa Luka Koper.

“Farsa je v tem, da je Luka še vedno lastnik TTI-ja in da smo bili nadzorniki obsojeni pred upravo,” nam je o zadevi dejal Bradač, ki poudarja, da nadzorniki niso obsojeni kraje ali materialnega okoriščanja, kot zmotno mislijo nekateri.

Po pisanju portala Necenzurirano so sicer nadzorniki že pred leti zavarovali svoje premoženje.

Marko Valentinčič, upokojeni podjetnik in nekdanji član odbora za gospodarstvo v stranki NSi, je svojo hišo v Novi Gorici prenesel na soprogo. Enako je s svojo hišo blizu Lenarta storil Marjan Bezjak,  lastnik logističnega podjetja iz Slovenskih Goric in nekdanji poslanec SDS.

Metod Mezek, nekdanji direktor koprskega zdravstvenega doma, je nekaj let kasneje svojo hišo v Ankaranu na podlagi dogovora o skupnem premoženju prenesel na sorodnike. Bojan Zadel, nekoč eden najbolj vidnih članov SDS v Slovenski Istri, pa je stanovanje v Izoli letos poleti prenesel na partnerico na podlagi dogovora o skupnem premoženju in pogodbe o dosmrtnem užitku.

Kot še piše portal, preostali toženi člani nadzornega sveta po dostopnih informacijah nimajo vidnega premoženja, ki bi ga lahko sodišče prodalo in z njim poplačalo dosojeno odškodnino Luki Koper.