Približno 150 evrov na kvadratni meter bo občina morala plačati za športne površine. Kot je razložil Robert Smrekar, so se zaradi vprašanj glede problematike dostopnih poti naposled s Termami Čatež dogovorili o treh dodatkih k ponudbi: dostopni asfaltirani cesti, prehodnih poteh in prenosu vodnega dovoljenja za vrtino in črpališče vode za potrebe namakanja igrišč. V prenos predkupne pravice pa ni zajetih 7100 kvadratnih metrov zemljišč, ki so namenjena za šport in rekreacijo, v tem primeru bi vrednost oz. ceno določil sodni izvedenec ali cenilec.
Občinskim svetnikom, ki so glasovali za prodajo, smo v četrtek zastavili nekaj vprašanj. Zanimalo nas je:
Kako bo Občina Piran po njihovem mnenju in znanju zagotovila financiranje nakupa Petanovih teniških igrišč? Ali bo po njihovem mnenju in znanju zadolževanje za nakup teniških igrišč vplivalo na druge načrte občine (gradnja, obnova vrtcev …)?
Ali menijo, da je smiselno zaradi financiranja nakupa teniških igrišč prodati kakšno premoženje občine? Katero?
Koliko sredstev bo treba zagotoviti v naslednjem občinskem proračunu za delovanje teniških igrišč?
Do danes smo prejeli odgovor svetnika Kristijana Cerovca, GZOP, ki ga objavljamo v celoti:
- Kako bo Občina Piran po vašem mnenju in znanju zagotovila financiranje nakupa Petanovih teniških igrišč? “Občina bo skladno z načrtom pridobivanja stvarnega premoženja ter skladno z za to potrjenim rebalansom, ki daje pravno formalno podlago tej odločitvi o nakupu financirala teniška igrišča s povsem sprejemljivim zadolževanjem ter prerazporeditvijo sredstev nerealiziranih programov oz. vsebin kot npr. nakup ” Opere”, kjer samo iz tega naslova pridobi cca 1 mio evrov. Ker sam preostali kredit (cca.3.7 mio ) predvideva po informacijah z odbora za finance ročnost s 15 letno dobo vračanja, letni oz. mesečni stroški tega financiranja niso obremenjujoči, saj so sami kreditni pogoji kvečjemu zelo dobri. S tem pa pridobimo konkretne za sam razvoj turizma pomembne površine, kjer bomo lahko uveljavljali tudi pomemben javni interes (kot npr. v Umagu… ).”
- Ali bo po vašem mnenju in znanju zadolževanje za nakup teniških igrišč vplivalo na druge načrte občine (gradnja, obnova vrtcev …)? “Menim, da ne. Zavedati se moramo, da sama investicija v vrtec še nima potrjenega IP, kar pomeni, da bo potrebno še razjasniti v kakšnih okoliščinah je bil potrjen DIIP oz. kje so argumenti za tako po mojem mnenju precenjeno predvideno investicijo, katero se danes ocenjuje na nerazumnih skorajda 15 mio. Drugi načrti občine bi se morali izvajati bolj transparentno in na način več ponudb, z jasnimi pogoji natečajev ter strokovno sestavljenimi skupinami, ki bi to tudi konkretno izvajale tako, da bi ne bil prikrajšan nihče od razvojnih načrtov. Pomembno se mi zdi izpostaviti, da se vršijo investicije nazaj v turistično infrastrukturo, saj je eden poglavitnih virov prav TT, ki pa nastane takrat, ko v kraj prihajajo turisti. Tem moramo kaj ponuditi in predvsem znati ponuditi. Za to potrebujemo produkt, vsebino. Ne moremo si privoščiti, da bi življenjsko pomembne gospodarske vsebine v kraju narekovalo zgolj samo gospodarstvo oz še huje tujci, ki neke prave povezave z krajem in občino žal nimajo.”
- Ali menite, da je smiselno zaradi financiranja nakupa teniških igrišč prodati kakšno premoženje občine? Katero? “Sam mislim, da bi se gotovo našlo premoženje, ki ne koristi nikomur in hkrati pomeni v tem smislu le mrtev kapital iz vidika aktivnega sodelovanja na trgu. Za primer dajem morda posamezne nepovezane manjše parcele oz. tki vrtove k že zazidanim površinam, ki so sedaj v najemu tistih, ki jih uporabljajo že leta in bi bilo pravzaprav smiselno , da tem lastnikom omogočimo tudi nakup teh koščkov “neuporabne” zemlje, ki pa tako pridobi smisel in pomen tudi v kontekstu vašega vprašanja.”
- Koliko sredstev bo treba zagotoviti v naslednjem občinskem proračunu za delovanje teniških igrišč? “Na to vprašanje ne morem natančno odgovoriti, saj še ni v popolnosti znan strategija upravljanja s temi, čeravno se omenja ŠIMC, pa nov javni zavod in drugi ( koncesionarji ) kot izvajalci za samo delovanje teniških igrišč. Od same oblike organiziranosti, same tržne sposobnosti izvajalca ter smernic verjetno tudi Urada za gospodarstvo in turizem ter volje OS pa bo odvisna tudi višina sredstev za učinkovito delovanje igrišč. Sam sem prepričan, da z pametno porazdeljeno turistično takso tudi v te namene ne bi smelo prihajati do večjih odstopanj tudi zato, ker so same formule delitve tega vira zastarele in potrebne redefinicije prav za potrebe novih programov, nove potrebne infrastrukture in s tem nove ponudbe. Če sklepam po dosedanjih grobih ocenah bi morda zadostovalo glede na sedanje število zaposlenih ( 3+1 ) ter samih minimalnih stroškov za obratovanje in sanacijo igrišč brez budgeta za samo promocijo in akvizicijo gostov ( za to se bo očitno moral potruditi tudi še kdo drug npr. TZP, ki tudi za športni turizem že sedaj pridobiva neka sredstva , pa sami hotelirji, gostinci, casino, torej vsi, ki bodo pač v tem športnem centru videli novo sinergijo in priložnost ) svojih 200.000 evrov, kar je pravzaprav majhen vložek v ne le ohranjanje 100 letne tradicije igranja tenisa , temveč vložek v prihodnost podaljševanja sezone prav s takšnimi aktivnostmi. Res pa je, da bo potrebno zamenjati način vodenja v smeri konstruktivnega povezovanja vseh, ki želimo Portorožu, turistični destinaciji in nenazadnje občini vrniti ali ohraniti naslov najbolj turistične občine v državi. Eden izmed teh korakov v to smer je tudi nakup teniških igrišč.”
Robert Fakin iz vrst liste Naš kraj je tudi glasoval za nakup igrišč. Dejal je, da naj vprašanja, od kod denar za nakup igrišč, naslovimo na Občino Piran. Enakega mnenja je tudi Meira Hot iz svetniške skupine SD.
Ponovimo na koncu, da je bil župan Genio Zadkovič proti nakupu in da je že pred sejo zapisal, “da je uveljavljanje predkupne pravice zaradi visokega zneska kupnine, ki presega predhodno cenitev za skoraj 2 milijona evrov, v smislu vpliva na bodoče delovanje Občine Piran tvegano in glede racionalnosti vprašljivo. Občina Piran bo v primeru nakupa zemljišča, na katerem stojijo in bodo skoraj gotovo tudi v prihodnosti stala teniška igrišča (prostorski akt ne omogoča tako rekoč nič drugega oziroma le manjše spremembe), primorana celotna sredstva za nakup pridobiti s pomočjo kredita.”
