Kako se je zgodilo, da je zdrav pacient ostal brez želodca?
V Medicinskem centru Barsos so 4. oktobra lani pri dveh pacientih opravili gastroskopijo želodca, med katero so obema odvzeli vzorec za histopatološki pregled. Vzorca so poslali na inštitut za patologijo ljubljanske medicinske fakultete.
Na podlagi izvidov je bila po besedah direktorice v enem od vzorcev ugotovljena prisotnost rakavih celic, v drugem pa rakave celice niso bile prisotne. Pacient, ki so mu ugotovili raka, je bil na nadaljnje zdravljenje napoten na Onkološki inštitut Ljubljana.
Druge preiskave niso kazale na neustreznost histološkega izvida
Bolnik se je na triažno ambulanto onkološkega inštituta obrnil v drugi polovici oktobra 2023. V roku tedna dni je opravil pregled, v ustreznem časovnem obdobju pa tudi druge preiskave. Bolnika je obravnaval multidisciplinarni konzilij za rake prebavil, ki je glede na histološki izvid svetoval operacijo. Druge preiskave niso dajale indicev, da histološki izvid ni bil ustrezen, je pojasnila strokovna direktorica onkološkega inštituta Irena Oblak.
Po besedah predstojnika sektorja operativnih dejavnosti na onkološkem inštitutu Gašperja Pilka je bolnik operacijo prestal konec novembra 2023 in po njej dobro okreval. Operativno tkivo so po operaciji po ustaljenem postopku poslali na pregled na oddelek onkološkega inštituta za patologijo. Pregled je pokazal, da v tkivu odstranjenega želodca ni bilo raka.
Zato je patološki oddelek v drugi polovici decembra opravil dodatno analizo tistega tkiva, ki so ga v Barsosu odvzeli med gastroskopijo. Rezultati so pokazali prisotnost rakavih celic. Kirurg iz onkološkega inštituta je zato stopil v kontakt z gastroenterologom iz centra Barsos in mu predal ugotovitve. Konec januarja je Barsos onkološki inštitut obvestil, da je verjetno prišlo do zamenjave vzorcev med bolnikoma.
Nemudoma sprožili preiskavo
Urša Murn, direktorica Barsosa, je bila o sumu morebitne zamenjave vzorcev obveščena 8. januarja. Nemudoma so sprožili preiskavo, je poudarila. 10. januarja so inštitut za patologijo zaprosili za ponovno analizo vzorcev. Hkrati pa pri postopkih sprejema in obravnave bolnika ter odvzema in oddaje vzorcev v “tej fazi” nepravilnosti niso ugotovili. 1. februarja so prejeli rezultate ponovne analize, ki je pokazala, da je z veliko verjetnostjo prišlo do zamenjave vzorcev. Gastroenterolog je informacijo vsakemu od pacientov predal naslednji dan.
Kje v postopku je prišlo do napake, z gotovostjo še ne morejo povedati. S pacientoma so v stiku in bodo v neposrednem sodelovanju z njima poiskali tudi najustreznejše rešitve, ki jima bodo lahko vsaj malo ublažile situacijo, je napovedala direktorica Murn. Na vprašanje, ali to pomeni tudi odškodnino, je odgovorila, da so “vse stvari še odprte”. Zagotovila je, da bodo poiskali dodatne ukrepe in protokole, da do tovrstnih zapletov ne bo več ne bo prihajalo.
Pacientu, ki je ostal brez želodca, ponudili psihološko pomoč
Tudi na onkološkem inštitutu so se operiranemu bolniku opravičili in mu ponudili psihološko pomoč, pa tudi podporno zdravljenje – nadaljnje spremljanje v ambulanti klinične prehrane. “Bolniku bomo na onkološkem inštitutu na voljo, kolikor časa bo to potreboval,” je poudaril Pilko.
“Je v hudem šoku zaradi vsega tega. In to, da je zavrnil to pomoč, seveda ne pomeni nič,” je v petek za POP TV komentiral njegov odvetnik Rok Petrič. Že takrat je bilo jasno, da pacient brez želodca pričakuje odškodnino. Odločitve o tožbi pa da še ni sprejel, da se želi poravnati po mirni poti.
Za pacienta, ki je so sedaj mislil, da je zdrav, zaenkrat ni znano, ali bo zahteval odškodnino.
Odvetnik Bernard Zupanc, poznavalec odškodninskega prava, je za televizijo dejal, da višina povrnjene škode ne bo vrtoglava. Pa tudi, da je administrativna napaka povzročila medicinsko, ki je kot takšna tudi zavarovana. “V takšnih primerih odškodnine seveda niso milijonske. Po Fischerjevi lestvici, ki je za to zelo primerna, lahko govorimo o četrti stopnji, kar pomeni, da govorimo o nekje od 50 do 60 tisoč evrov,” je pojasnil.
Na onkološkem inštitutu so sicer že izvedli interni strokovni nadzor. Ugotovili so, da je pri vrsti raka, ki je bila potrjena v laboratoriju, potrebna operacija. Bolnik je bil tako na onkološkem inštitutu ves čas obravnavan skladno s protokoli in običajno klinično prakso, je zagotovila Oblak.
Tudi na inštitutu za patologijo so po dogodku opravili izredno notranjo revizijo, je povedal predstojnik inštituta Jože Pižem. Revizija je zaključila, da na inštitutu ni prišlo do zamenjave vzorcev.
Drugemu bolniku so medtem v Barsosu znova vzeli vzorec, v katerem so ugotovili prisotnost rakavih celic, je poudarila Murn. Več podatkov ni želela razkriti, saj da se pacient ne želi javno izpostavljati, je pa zagotovila, da je bil deležen nadaljnjih obravnav in ustreznega zdravljenja. Predstavnika Onkološkega inštituta Ljubljana sta pojasnila, da ga inštitut ne obravnava, da pa sicer onkološke bolnike v Sloveniji zdravita tudi oba klinična centra.
Kako živijo ljudje po odstranitvi želodca?
Na vprašanje glede posledic odstranitve želodca, je Pilko odgovoril, da lahko bolniki po odstranitvi živijo relativno normalno življenje ob ustreznih prehranskih prilagoditvah in nadomeščanju določenih vitaminov.
Po besedah strokovne direktorice onkološkega inštituta Oblak v Sloveniji vsako leto sicer odkrijejo dobrih 400 bolnikov z rakom na želodcu. Ozdravljivost je odvisna od stadija bolezni. V začetni obliki, ko zadostuje operacija, so rezultati dobri, v kasnejših stadijih pa je prognoza slabša, je pojasnila.
