Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: Sklad) ne spodbuja konfliktnih situacij, ko v imenu in za račun RS ter v skladu z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: ZSKZ) gospodari s kmetijskimi zemljišči v lasti države. Vsa zakupna razmerja za zemljišča, s katerimi gospodari, so sklenjena na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih in Pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Pravilnik o prometu z nepremičninami v 2. točki 6. člena določa, da se kmetijska zemljišča in gozdovi, ki ležijo na meji s stavbnim zemljiščem, praviloma prodajajo po ceni v razponu od polovične do polne cene stavbnih zemljišč tega območja, ta pa se določa na podlagi treh primerljivih poslov prodaj s tega območja.
Sklad kmetijska zemljišča predvsem kupuje in v izjemno redkih primerih prodaja, če za to obstaja upravičen nacionalni ali ekonomski razlog. Sklad v skladu s svojo razvojno strategijo nekdanja kmetijska zemljišča prodaja samo v primeru, kadar jim občina v svojem Občinskem prostorskem načrtu spremeni namembnost v stavbna zemljišča. Če občine namembnosti teh zemljišč ne bi spremenile, jih Sklad tudi ne bi prodajal. Kmetijska zemljišča, ki ležijo v bližini stavbnih zemljišč se, kakor je zapisano zgoraj, prodajajo po ceni v razponu od polovične do polne cene stavbnega zemljišča. Teh cen torej ne določa Sklad. Sklad prav tako ne more vedeti, kaj bo kupec stavbnega zemljišča z od Sklada kupljenim zemljiščem naredil in za to niti nima zakonske osnove, s katero bi lahko s to informacijo nakup pogojeval. Namen Pravilnika, ki določa takšno ceno kmetijskih zemljišč v neposredni bližini stavbnih zemljišč, je zavarovanje kmetijskih zemljišč pred ‘nasilno’ pozidavo zemljišč, ki so namenjena pridelavi hrane. Poleg tega gre za gospodarnost države pri prodaji tovrstnih zemljišč, saj se je pred to spremembo pravilnika dogajalo, da so se zemljišča prodajala po prenizkih cenah, glede na to, da so občine njihovo namembnost v naslednjem koraku večkrat spremenile v stavbno. Na to je opozorilo tudi Računsko sodišče RS v revizijskem poročilu. Tako visoke cene kmetijskih zemljišč so seveda izjema in dosegajo to vrednost zgolj v primeru, da so v neposredni bližini stavbnih zemljišč. Cene ostalih kmetijskih zemljišč ostajajo v okviru cen kmetijskih zemljišč.
Upamo, da bodo predstavljeni argumenti prispevali k razumevanju problematike, na katero opozarja avtor članka. Sklad se je zaveda in jo v okvirih zakonodaje tudi uspešno rešuje.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
