V nadaljevanju objavljamo odziv Občine Izola glede razpisa referenduma o OPN, ki so jih prejeli s strani civilne iniciative preko elektronske pošte.
Zakaj podpisati pobudo za razpis referenduma o odloku o prostorskem načrtu Občine Izola (OPN):
VPRAŠANJE INICIATIVE: Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Izola (usklajeni predlog) je »usklajen« s čim? 265 pripomb na javno razgrnjeni osnutek OPN je znak za snovalce da je javnost do dokumenta kritična. Večina pripomb ni bila upoštevana, je bila brezpredmetna ali delno upoštevana (prevladal je interes kapitala).
ODGOVOR OBČINE: Od 265 pripomb jih je bilo upoštevanih 127. Izmed 265 je 70 takih, v katerih so pobudniki predlagali širitev stavbnih zemljišč na kmetijska. Teh pripomb občina ni upoštevala in bodo predmet sprememb OPN, če se bodo občinski svetniki tako odločili. Občina jih bo obravnavala celovito in pod pogoji, ki jih bo določil občinski svet v sodelovanju z arhitekturno stroko. Pred začetkom veljave prvega – krovnega OPN žal ni mogoče pristopiti k njegovim spremembam.
OPN predstavlja najresnejšo omejitev interesov kapitala in zaščito javnega interesa. Dejstvo je, da občina ni upoštevala pripomb večjih lastnikov nepremičnin (kot so DUTB, Heta, Gorenjska banka), s katerimi so ti predlagali spremembe namenske rabe turističnih območij nekdanjega Delamarisa, ladjedelnice in Rude v stanovanjska območja z manjšim deležem zelenih površin, brez zahteve po predhodnem javnem natečaju. Dejstvo je tudi, da na območjih IPA 3 in IPA4 (nekdanji Argo in Riba), občina ni upoštevala pripombe Primorja v stečaju po povečanju deleža stanovanjske pozidave na 70 % in dvigu dopustne etažnosti (iz P + 2 na P + 3) brez predhodne natečajne rešitve.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Sklepa, da bo v jeseni 2021 OPN ponovno odprt ni Občinski svet nikoli sprejel. Dane so le ustne obljube ljudi, katerim zaradi njihovih dosedanjih dejanj in neizpolnjenih predvolilnih obljub ne verjamemo (izgradnja kulturnega doma, …) Če bi mislili resno, bi tak sklep lahko občinski svet sprejel že na seji 8.7.2021
ODGOVOR OBČINE: Žal pred uveljavitvijo krovnega OPN ni dopustno sprejeti formalnega sklepa o spremembah po zakonu, bo pa to mogoče po uveljavitvi OPN, za kar ima občina pripravljene vse strokovne podlage. To namerava uradno objaviti že v septembru, takoj po uveljavitvi OPN. Tako so odločili člani odbora za okolje in prostor s posebnim sklepom, s čimer je soglašal tudi občinski svet ob obravnavah OPN (5. 7. 2018, 18. 6. 2020, 8. 7. 2021).
VPRAŠANJE INICIATIVE: Tekstualni in grafični deli OPN niso usklajeni ne v osnutku iz razgrnitve, niti v sprejetem OPN.
ODGOVOR OBČINE: Trditev ne drži. Tekstualni in grafični del OPN sta med seboj usklajena. OPN so potrdile vse pristojne službe urejanja prostora (skupno kar 28 služb). Res je, da je med razgrnitvijo in sprejemom prišlo do sprememb zaradi uskladitve z zahtevami državnih služb. Predvideni so suhi zadrževalniki, ki so nujno potrebni za izboljšanje poplavne varnosti Izole, in jih ob razgrnitvi OPN še ni bilo. Poleg tega je občina po uskladitvi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spremenila 8,8 ha stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča na območju v okolici Splošne bolnišnice Izola. Torej je razlika med razgrnjeno in sprejeto različico izključno v javnem interesu varstva kmetijskih zemljišč ter varstva pred poplavami.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Preobsežno spreminjanje prvovrstnih kmetijskih zemljišč v stavbna z neracionalnim in dragim nadomeščanjem ob dejstvu, da niso izkoriščena nezazidana stavbna zemljišča
ODGOVOR OBČINE: Spreminjanje kmetijskih zemljišč je z OPN predvideno samo v gospodarski coni (nova poslovna cona med tovarno Droga in hitro cesto, Glej skico). Pogoji nadomeščanja so bili podrobno usklajeni s kmetijskim ministrstvom in s skladom kmetijskih zemljišč ter predvidevajo krčenje zaraščenih kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v razmerju 1 : 1,8. Na kmetijskih zemljiščih v državni lasti, ki so bila v zadnjih desetletjih zaraščena z gozdom, se je občina zavezala na svoje stroške spremeniti gozdna zemljišča v kmetijska. S tem nadomešča nujno potrebna zemljišča v mestu za namene poslovne dejavnosti. Gre za poseben projekt, ki bo voden skupaj s kmetijskim ministrstvom in skladom kmetijskih zemljišč ter izolskimi pridelovalci olja in vina, ki so svoj interes že izrazili. Za 1 hektar nove poslovne cone bo občina zagotovila skoraj 2 hektara več novih kmetijskih zemljišč.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Opredelitev 5 črnih gradenj kot razvojne pobude na kmetijskem zemljišču (med njimi tudi občinski svetnik); obljubi, da bo umeščanje kmetij začelo takoj po uveljavitvi OPN. Ob resni nameri bi bilo to že storjeno v tem OPN v dveh letih od poteka javne obravnave in danih pripomb.
ODGOVOR OBČINE: OPN bi moral biti sprejet že pred leti. Postopek sprejemanja prvega OPN, ki ukinja 15 prostorskih aktov, usklajuje celotno prostorsko ureditev še iz časov prejšnjega pravnega sistema z novo, ki zahteva celovito vrednotenje vplivov voda, vključno z morjem. Je zahteven in dolgotrajen postopek, v katerega so vključeni vsi državni ter lokalni nosilci urejanja prostora. Poleg tega se v postopku ne sme posegati v pridobljene pravice lastnikov zemljišč in upravičena pričakovanja lastnikov sosednjih zemljišč. Govoriti o tem, da je možno v dveh letih, ki ju je med drugim zaznamovala tudi epidemija covida-19, narediti celotno analizo in uskladiti interese s predlaganimi okrog 90 novimi kmetijami, je absurdno, še posebej, ker vemo, da so številne pobude špekulativne, z željo graditi stanovanjske hiše na kmetijskih zemljiščih pod pretvezo kmetije (primeri, kot je kmetija Bužekijan na Mali sevi). Kljub temu je občina v letih 2019 in 2020 že izdelala gradiva, na podlagi katerih bo možno celovito in objektivno vrednotiti tudi te pobude. Zato bodo vsi pobudniki v kratkem, po sprejemu OPN, pozvani k predložitvi svojih dosedanjih ali novih predlogov za kmetije. Občina drži besedo in postopa skladno z zavezami, danimi na občinskem svetu.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Občina Izola je po zadnjih podatkih SURS iz leta 2019 že sedaj vodilna po gostoti poselitve na km2 in to kar 573 prebivalcev (ostala Slovenija 103). V občino se letno priseli kar 12 prebivalcev; staro mestno jedro in draga stanovanja kupujejo pretežno za počitniška stanovanja. Najemnih stanovanj za prebivalce ni, cene m2 pa visoke.
ODGOVOR OBČINE: Predmet prvega – krovnega OPN ni širjenje novih površin, namenjenih stanovanjski gradnji. Prav zato, ker se zavedamo, da je Izola med gosteje poseljenimi mesti, OPN ne širi stanovanjske pozidave nasploh ter v starem mestnem jedru ne predvideva novih stanovanj. Sprejem OPN ne določa in ne more določati cene stanovanj. OPN ne predvideva obsežne večstanovanjske pozidave (gradnje blokov), saj občina želi obdržati pomembna kmetijska zemljišča v dosedanjem obsegu – tako na območju zgornjega Jagodja kot v vinogradih med Livadami in hitro cesto, Glej skico.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Aktivnosti občine za sprejem temeljnega prostorskega dokumenta so se pričele 2005. V tem času občina ni pripravila nobenega družbenega plana (imela ga je le do leta 2000), nobene demografske analize, strategije razvoja, … Zato je tudi OPN odraz ad hoc rešitev, pisan na kožo trgovcev z novci – investitorjev.
ODGOVOR OBČINE: Trditve ne držijo.
Družbeno planiranje na področju prostora je bilo dokončno ukinjeno že v letu 2004. Vsi družbeni plani in prostorski ureditveni pogoji (PUP) so z zakonom ukinjeni s koncem letošnjega leta. Prav zato, ker pravnih podlag družbenega planiranja že mnogo let ni več, je občina sprejela OPN. Ta vključuje strateški del, ki temelji na demografskih analizah in drugih analizah prostora (kot so prometna študija, poplavna študija, urbanistični načrti za mesto in podeželska naselja …), izdelanih oz. posodobljenih v času priprave OPN.
Glavna naloga krovnega OPN je ohraniti obstoječe prostorske ureditve, torej pravico graditi vsem tistim, ki jo imajo že danes. Odpravlja nejasnosti glede teh pravic in pomanjkljivosti, ki so se kopičile več kot tri desetletja. Z novim letom namreč nobena obstoječa ureditev ne bo veljala več, kar določa Zakon o urejanju prostora – ZUreP-2, ki je začel veljati leta 2018.
OPN je »pisan na kožo« javnemu interesu. Na njegovi podlagi se lahko pridobi gradbeno dovoljenje za npr. suhe zadrževalnike proti poplavam, širitev urgentnega bloka in dodatnih prostorov za širitev dejavnosti Splošne bolnišnice Izola, za ureditev prostorov krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava. Omogoča tudi načrtovanje nove izolske policijske postaje, gasilskega doma s prostori civilne zaščite, novega območja za šport in rekreacijo med Avtokampom Jadranka ter območjem Ruda, novega kulturnega centra ob morju, muzeja ribiške industrije ter nekaterih konkretnih investicijskih projektov, ki prinašajo v Izolo nova delovna mesta, kot. npr. nov Hotel Delfin in nova klinika Medicor.
Glede novih pozidav pa OPN ni akt, ki omogoča izdajo gradbenega dovoljenja. Za vsako novo pozidavo »trgovcev z novci« bo moral občinski svet, po predhodni uskladitvi z državnimi službami in javnostjo, sprejeti akt – občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). To so območja t. i. trikotnika v Simonovem zalivu, območje ARGO – ob dimniku, nekdanjega kompleksa Delamaris in ladjedelnice, območje Ruda – Merkur idr. Poudarjamo, da bo za ta območja treba predhodno izvesti javni natečaj. To pomeni, da bosta tako strokovna kot laična javnost večkrat vključeni v postopke nastajanja prostorskih aktov.
VPRAŠANJE INICIATIVE: Ljudje v Izoli in njenem podeželju so do sedaj uspeli ohraniti »dušo«. Imamo izvrstne umetnike, vrhunske vinarje in oljkarje. Ne dovolimo, da še ti, tako kot ribiči izginejo, da jim lahko postavimo muzej.
ODGOVOR OBČINE: OPN v ničemer ne ogroža razvoja oljkarstva in vinarstva, prav tako ne posega v »dušo« izolskega podeželja. Ravno nasprotno – OPN spodbuja in javno financira ureditev teras kot proizvodnih in krajinskih elementov podeželja. Cilj OPN je preprečiti nastanek razmer, v katerih bo prostorska ureditev bodisi neveljavna bodisi tako nedoločna, da bo »gojišče« za nepremičninske špekulante, ki najbolj ogrožajo »dušo« Izole in njenega podeželja.
OPN je tudi po zaslugi številnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju v zadnjih 12 letih, civilne iniciative in strokovnih služb občine bistveno bolj trajnosten, saj ne predvideva več širitev stanovanjske pozidave v Jagodju in celovito ter dolgoročno ohranja kmetijska zemljišča ter kmetijsko proizvodnjo.
Vir in foto: Občina Izola
