Rektor Di Lenarda je ob najavi častnega doktorata za državnika izpostavil pomen univerze kot mostu med vzhodom in zahodom ter kot prostora za dialog med različnimi civilizacijami. Poudaril je tudi, kako univerza skrbi za celjenje ran, ki jih je zgodovina pustila na ljudeh.
Za to sta si vseskozi prizadevala tudi Pahor in Mattarella. Eden od vrhuncev njunih prizadevanj za spravo je bil julija 2020, ko sta sto let po fašističnem požigu Narodnega doma v Trstu skupaj prisostvovala podpisu dokumenta o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine.
Na Bazovici pri Trstu pa sta takrat skupaj obiskala spominski obeležji žrtvam fašizma in žrtvam revolucionarnega nasilja po 2. svetovni vojni. Njun poklon je odmeval tako v slovenski kot v italijanski javnosti.
Pahor je v preteklosti večkrat poudaril, da spravo razume kot osnovo evropskemu projektu in da Evropske unije ne bi bilo brez sprave med v obeh svetovnih vojnah nasprotujočimi si vojaškimi silami, brez sprave med sosedi.
Pahor je za prizadevanja za spravo in dialog leta 2022 prejel častni doktorat univerze v Lizboni, pa tudi doktorat slovenske Nove univerze.
V Primorskem dnevniku so zbrali nekaj odzivov. Vsi sogovorniki – zgodovinarja Marta Verginella in Patrick Karlsen, pisateljica Silvia Zetto Cassano, pravnik Mitja Gialuz, študentka Antje Gruden in košarkar Borut Ban – so si edini v oceni, da je odločitev tržaške univerze, da ob stoletnici ustanovitve Mattarelli in Pahorju podeli častni akademski naziv, ne le pozitivna, pač pa tudi pomemben znak s strani Univerze v Trstu, piše časnik.
Hkrati so njihovi sogovorniki poudarili, da predsedniški poklon pri Narodnem domu in v Bazovici ter posledična podelitev častnega naziva še ne pomenita, da je prizadevanj za pomiritev lahko konec. Opozorili so na različne vidike simbolnih gest in njihovih posledic.
