Ob slovenskem dnevu pomorstva, ki ga obeležujemo 7. marca, je družba Luka Koper v Hotelu Grand Koper že drugo leto zapored pripravila strokovno omizje. Tokratna razprava z naslovom Kadrovska odpornost pomorskega sistema: od politike do operativne prakse je v ospredje postavila pomen ljudi kot ključnega dejavnika za dolgoročno stabilnost in razvoj pomorskega ter pristaniškega sistema.
Dogodek je z uvodnim nagovorom odprla predsednica uprave Nevenka Kržan. Poudarila je, da je razvoj koprskega pristanišča skozi desetletja vedno temeljil na znanju, predanosti in odgovornosti zaposlenih. Čeprav so se tehnologija in delovni procesi v tem času močno spremenili, po njenem ostaja ena stvar nespremenjena – potreba po strokovno usposobljenem, zavzetem in odgovornem kadru, ki razume razvojno vizijo pristanišča.
V razpravi so sodelovali predstavniki državnih institucij, gospodarstva in izobraževalnega sistema: Tomaž Pečnik z Ministrstva za infrastrukturo, direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec, delavski direktor Luke Koper Vojko Rotar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet Portorož Peter Vidmar, ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran Borut Butinar, predsednik Združenja za promet Čedomir Bojanić ter predsednik Zveze pomorsko-prometnih agencij Slovenije Gracijan Necmeskal.
Sogovorniki so izpostavili, da dolgoročna odpornost pomorskega sistema ne temelji zgolj na infrastrukturi ali tehnologiji, temveč predvsem na ljudeh in njihovem znanju. Pomembno vlogo pri tem ima tudi povezovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. Dekan Peter Vidmar je poudaril, da mora izobraževalni sistem slediti potrebam panoge in hkrati ohranjati visoke mednarodne standarde. Podobno je izpostavil tudi ravnatelj Borut Butinar, ki je poudaril, da zanimanje mladih za pomorske poklice ostaja visoko, vendar se spreminjajo njihova pričakovanja – vse več zanimanja je za digitalizacijo, avtomatizacijo in mednarodno delovno okolje.
Na sistemske izzive je opozoril tudi Tomaž Pečnik z ministrstva za infrastrukturo. Po njegovih besedah država išče rešitve za izboljšanje pogojev za pomorščake, pri čemer izziv predstavlja tudi dejstvo, da Slovenija nima nacionalnega ladjarja. Med možnimi rešitvami je omenil pobudo za njegovo ustanovitev ter vzpostavitev sklada za financiranje obvezne prakse za pomorščake.
Na pomanjkanje kadrov opozarjajo tudi v gospodarstvu. Vojko Rotar je pojasnil, da se je število zaposlenih v Luki Koper v zadnjih letih povečalo z okoli 950 na približno 2.500, s čimer se postopno izčrpava bazen razpoložljivega kadra. Zato družba razvija tudi lastne programe usposabljanja in je lani odprla nov vadbeni center s simulatorjem virtualne resničnosti, namenjenim pridobivanju ključnih kompetenc.
Predstavniki logistične panoge so opozorili tudi na pomanjkanje specializiranih znanj, ki jih pogosto prinese šele praksa. Po besedah Čedomirja Bojanića v nekaterih evropskih logističnih središčih takšne vrzeli zapolnjujejo posebne strokovne akademije, ki dopolnjujejo formalno izobraževanje.
Razprava je odprla tudi širša vprašanja o prihodnosti pomorskih poklicev – od zagotavljanja ustrezne prakse za mlade pomorščake do spodbujanja novih generacij za poklice, ki zahtevajo dolgoletno usposabljanje in veliko osebne predanosti.
Sogovorniki so se ob koncu strinjali, da bo za prihodnji razvoj slovenskega pomorstva ključna usklajena vloga države, izobraževalnih institucij in gospodarstva, predvsem pa dolgoročna skrb za razvoj kadrov, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja pomorskega in logističnega sistema.
