Že od starega Egipta se ljudje borijo z učinki sončnih žarkov, delovanje sončnih opeklin pa še vedno ostaja mnogim nejasna, zlasti ko gre za njihovo povezavo s kožnim rakom in procesi obnavljanja telesa po poškodbi. Razumevanje dogajanja na celični ravni razkriva vnetni odziv telesa in dolgoročna zdravstvena tveganja.
Vnetni odziv
Sončne opekline pomenijo odziv kože na vnetje, je za New Scientist povedala Lesley Rhodes z Univerze v Manchestru. Ko ultravijolično (UV) sevanje prodre v zunanjo plast kože (povrhnjico), poškoduje beljakovine, maščobe in DNK, kar sproži vnetje. Večina te škode izvira iz UVB-žarkov.
Antony Young s King’s Collegea v Londonu pravi, da so UVB žarki običajno 1000-krat učinkovitejši od UVA pri povzročanju sončnih opeklin. UVB žarki sprožijo verižno reakcijo, pri kateri kožne celice sproščajo molekule, ki širijo krvne žile v globlji plasti kože, dermisu. Povečan pretok krvi povzroči rdečico, otekanje in privabi imunske celice, kar še okrepi vnetje.
Vidni učinki, hude opekline in regeneracija kože
Ljudje s svetlejšo poltjo razvijejo rožnat ali rdeč odtenek kože, medtem ko lahko temnejša polt razvije odtenke rdeče, sive, rjave ali črne. Tekočina pronica v tkiva in povzroča otekanje, bolečino pa povzroča stimulacija živčnih končičev.
Hujše opekline lahko povzročijo mehurje. Takrat so epidermalne celice tako poškodovane, da odmrejo, med plastmi kože pa nastanejo prostori, napolnjeni s tekočino.
Blaga sončna opeklina se bo zacelila hitreje kot hujša sončna opeklina, katere učinki lahko trajajo 72 ur ali več, ugotavlja Rhodes. Proces zdravljenja se začne, ko imunske celice začnejo sproščati protivnetne molekule. To je vnetje, ki se samo od sebe razreši, pravi Rhodes.
Ko celjenje napreduje, se krvne žile zožijo in simptomi popustijo. Matične celice v povrhnjici pospešijo nastajanje novih celic, ki nadomestijo poškodovane, ki se izločijo s površine kože. Koža se nenehno obnavlja, vendar poškodbe zaradi UV-žarkov povečajo to obnavljanje celic, ugotavlja Young.
Čeprav se losjoni po sončenju in aloe vera pogosto uporabljajo, nimajo dobrih dokazov, da bi pospešili okrevanje kože. Večinoma zagotavljajo občutek hlajenja. Hladni obkladki in protibolečinska zdravila, kot sta ibuprofen ali acetaminofen, lahko dodatno ublažijo nelagodje zaradi sončnih opeklin.
Dolgoročni učinki, poškodbe DNK in preprečevanje
Tudi po tem, ko rdečina izgine, lahko poškodbe DNK ostanejo. Do poškodb DNK pride in celice jih popravijo, vendar popravilo ni stoodstotno popolno, opozarja Young. Takšne napake lahko vodijo do mutacij, ki sčasoma povečajo tveganje za kožnega raka.
Nekatere raziskave kažejo, da lahko pet sončnih opeklin v desetletju več kot podvoji tveganje za melanom. Vendar pa ti podatki temeljijo na subjektivnih spominih anketirancev, kar omejuje njihovo natančnost.
Melanin delno ščiti DNK pred UV-sevanjem, zato imajo ljudje s temnejšo poltjo manjše tveganje za kožnega raka, vendar niso imuni na sončne opekline in poškodbe celic.
Rachel Abbott iz Univerzitetne bolnišnice v Walesu v Združenem kraljestvu priporoča uporabo kreme za sončenje, ko je UV-indeks 3 ali višji. To pri nas pomeni običajno med 10.00 in 17.00 v času poletne vročine. Bližje ekvatorju so lahko ravni UV-žarkov visoke vse leto.
Abbott svetuje tudi uporabo brezplačnih aplikacij, ki prikazujejo lokalni UV-indeks. Uporabljam jo vsak dan, je Abbott povedala za New Scientist.
Mnogi ljudje nanesejo premalo kreme za sončenje. Young svetuje uporabo SPF 50 kot standarda: Večina ljudi ne nanese kreme za sončenje v debelini, pri kateri je testirana, opozarja, in o isti temi smo pred kratkim pisali tudi sami. Zaščitna oblačila, klobuki in izogibanje opoldanskemu soncu so prav tako učinkoviti pri zmanjševanju tveganja.
Cena pod površjem
Sončna opeklina se morda zdi minljiva, vendar se njen biološki davek sešteva. En sam dan neprevidnega izpostavljanja soncu lahko pusti trajne spremembe v celičnem spominu kože, kar poveča tveganje in pospeši nastanek resnejših poškodb.
