Znanstveni svetovalci Evropske unije opozarjajo, da se mora Evropa začeti sistematično pripravljati na bistveno toplejše podnebje. Po njihovih ocenah je svet na poti h katastrofalnemu dvigu temperatur, ki bo močno preoblikoval življenjske razmere, gospodarstvo in naravne ekosisteme.
Predsednik Evropskega znanstvenega svetovalnega odbora za podnebne spremembe Ottmar Edenhofer poudarja, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja, temveč realnost, ki se že kaže v vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih. Poplave, suše in vročinski valovi ogrožajo življenja ljudi ter povzročajo veliko gospodarsko škodo. Po ocenah sanacija podnebnih nesreč v Evropi vsako leto stane okoli 45 milijard evrov, v vročinskih valovih pa je v zadnjih letih umrlo več deset tisoč ljudi.
Opozorilo z vrha: Piran bo pod vodo, deli Izole in Kopra tudi
Razdrobljena pripravljenost držav
Kljub naraščajočim tveganjem EU še vedno nima enotnega pristopa k prilagajanju na podnebne spremembe. Trenutna strategija prilagajanja je splošna, nacionalne zakonodaje pa se med državami članicami močno razlikujejo, kar otežuje učinkovito upravljanje tveganj.
Strokovnjaki zato predlagajo oblikovanje skupne vizije ter sektorskih ciljev prilagajanja za prihodnja desetletja, pa tudi finančne in zavarovalniške mehanizme za obvladovanje naraščajočih stroškov podnebnih nesreč.
Blaženje in prilagajanje – nujna dvojna strategija
Evropska unija je sprejela obsežno zakonodajo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vendar cilji na področju prilagajanja ostajajo manj razviti. Strokovnjaki poudarjajo, da sta oba pristopa ključna: zmanjševanje emisij vpliva na prihodnji obseg segrevanja, prilagajanje pa zmanjšuje škodo in tveganja, ki jih prinašajo že neizogibne spremembe.
Južna Evropa in obalna območja pod večjim pritiskom
Podnebne spremembe bodo posebej prizadele južni del Evrope. Vročinski valovi bodo pogostejši in intenzivnejši, suše pa vse hujše. Po ocenah Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe bi se ob dvigu globalne temperature za dve stopinji z vodnim pomanjkanjem soočala več kot tretjina prebivalstva regije, ob treh stopinjah pa bi se ta delež lahko podvojil.
Obalna območja pa se bodo poleg vročine soočala še z dvigom morske gladine, erozijo obale in pogostejšimi poplavami.
Slovenska Istra: podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja
Tudi severni Jadran sodi med območja, kjer so posledice podnebnih sprememb že opazne. Med obiskom vlade v obalno-kraški regiji so pristojni opozorili, da se slovensko morje segreva, njegova gladina pa narašča približno pet milimetrov na leto.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi ob nadaljevanju sedanjih trendov lahko bili Piran ter najnižji deli Izole, Kopra in Lucije med najbolj ogroženimi območji zaradi dviga morja in poplavnih tveganj.
Priprava na najslabši scenarij
Znanstveniki priporočajo, da EU načrtovanje prilagajanja temelji na scenariju globalnega segrevanja med 2,8 in 3,3 stopinje Celzija, kar za Evropo pomeni približno štiri stopinje. Načrti naj vključujejo tudi preizkuse odpornosti na še bolj ekstremne scenarije, saj ostaja negotovost glede uspešnosti globalnih prizadevanj za zmanjšanje emisij.
Ključni izziv prihodnjih desetletij
Podnebne spremembe postajajo eno osrednjih vprašanj prihodnosti Evrope. Za obalne regije, kakršna je slovenska Istra, to pomeni nujnost pravočasnega načrtovanja zaščite obale, trajnostnega upravljanja vodnih virov ter prilagajanja urbanega razvoja novim razmeram.
