Slovensko morje se segreva, njegova gladina narašča, kisika je vse manj, pritisk človeka pa vse večji. Na terenski seji vlade v obalno-kraški regiji so se ministri seznanili s stanjem in obremenitvami slovenskega morja ter možnimi ukrepi za njegovo varstvo. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem jasno povedal: Piran, deli Lucije, Izole in Kopra so med najbolj izpostavljenimi območji – in časa za odlašanje ni več.
Plitvo in občutljivo morje pod pritiskom podnebnih sprememb
Slovensko morje je zaradi svoje plitvosti in polzaprtega značaja izredno občutljiv ekosistem. Povprečna globina znaša približno 16 metrov, kar pomeni, da se spremembe v okolju tu izrazijo hitreje kot drugod.
Minister Novak je opozoril, da se morje že občutno segreva – za približno 0,15 stopinje Celzija na leto v površinski plasti. Ob tem se zmanjšuje vsebnost kisika, kislost pa se povečuje, kar predstavlja resno grožnjo morskemu življenju.
»Če vse to seštejemo, pridemo do zelo resne prognoze,« je dejal Novak. Morska gladina narašča za približno pet milimetrov na leto, kar pomeni, da bi se lahko v sto letih dvignila za okoli 80 centimetrov, skupaj s plimovanjem pa celo za meter.
Piran pod vodo, ogroženi tudi Izola, Koper in Lucija
Posledice so za Obalo zelo konkretne. Novak je odkrito povedal, da bo Piran ob takšnih trendih pod vodo, ogroženi so tudi deli Lucije ter najnižji predeli Izole in Kopra.
»O tem se v strokovnih krogih pogovarjamo skoraj vsak mesec. Počasi zmanjkuje časa,« je poudaril. Po njegovih besedah se bo treba iz faze načelnega razmišljanja premakniti v operativno fazo in v naslednjih letih začeti uvajati tudi tehnične rešitve.
Ob tem je spomnil, da so v Piranu v preteklosti pritličja pogosto služila kot skladišča za čolne in ribiško opremo – že takrat so se torej zavedali poplavne ogroženosti. Danes pa bo treba iskati sodobnejše in sistemske rešitve.
Slovensko morje je močno obremenjeno
Novak je izpostavil, da morje uporabljamo za več namenov: pomorski promet, ribolov in gojenje morskih organizmov, turizem, solinarstvo, rekreacijo in izobraževanje. To pomeni veliko obremenitev na majhnem prostoru.
Posebej problematičen je vnos odpadkov, med katerimi predstavlja plastika kar približno 80 odstotkov. Velik delež izvira prav iz dejavnosti, povezanih z ribištvom in turizmom.
Aleš Rotar: V slovensko morje vsako leto vpluje nekaj več kot 2000 ladij
Tujerodne vrste in balastne vode: strožji nadzor prihaja
Zaradi pomorskega prometa narašča tudi število tujerodnih vrst, kar dodatno ogroža ravnovesje v morju. Novak je ob tem izpostavil pomemben premik: vlada je ratificirala dokument o balastnih vodah, ki omogoča strožji nadzor nad izpusti iz ladij.
Poleg tega se Slovenija z Italijo in Hrvaško pogovarja o možnosti, da bi na širšem območju Jadrana omejili ali prepovedali izpuščanje balastnih voda, kar bi bil pomemben korak pri zaščiti morskega okolja.
Občine pred pomembno nalogo: kanalizacija, meteorne vode, posegi v obalo
Kot prvi in nujni ukrep je Novak izpostavil boljše odvajanje komunalnih odpadnih voda ter ločevanje meteorne in fekalne kanalizacije. Prav lokalne skupnosti imajo tu veliko odgovornost, saj ob močnejših nalivih prihaja do prelivanja in onesnaževanja morja.
»Meteorni sistemi marsikje ne delujejo,« je bil neposreden. Ob tem je opozoril, da bodo morali biti posegi v obalni prostor bolj omejeni, omenil je marine, območja za gojenje školjk in ribolovno prakso, ki se bo morala izboljšati.
Razmišljajo tudi o skupnih ukrepih s sosednjimi državami za povečanje ribjega fonda, a gre za zahtevnejše posege, ki terjajo širše usklajevanje.
Evropska dimenzija in velik izziv za prihodnost
Novak je razkril, da je evropskim komisarjem predlagal, da bi slovensko obalo vzeli kot primer, kako reševati probleme dviga morja. Po njegovih besedah ne gre le za omejitve, temveč tudi za iskanje tehničnih rešitev.
»To je velik izziv za vse nas,« je dejal. Po njegovem mnenju ima tako država kot lokalne skupnosti resno obveznost, da vzdržujejo in izboljšujejo stanje morja.
Za Obalo to ni abstraktna razprava, temveč vprašanje vsakdanjega življenja, varnosti, turizma in prihodnjega razvoja.
Kot je bilo slišati v Kopru, bo treba v naslednjih letih narediti korak od besed k dejanjem – in to precej hitro.
